sodba II U 115/2010

Jedro

Organ prve stopnje je tožnikovi vlogi za odpis davčnega dolga delno ugodil in sicer je del dolga odpisal, za drugi del dolga pa mu je odobril obročno odplačilo davčnega dolga. V postopku so bile ugotovljene vse okoliščine, ki so pomembne za odločanje o vlogi za odpis, delni odpis in obročno plačevanje davčnega dolga.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo navedeno v uvodu te sodbe, je bilo vlogi tožeče stranke za odpis in obročno odpisovanje davčnega dolga iz naslova dohodnine za leto 2006 ugodeno tako, da se davčni dolg v skupni višini 3.988,09 EUR (glavnica 3.826,62 EUR in obresti 161,47 EUR) po stanju na dan 21. 10. 2009 – glavnica v višini 1.500,00 EUR odpiše, preostali dolg v višini 2.488,09 EUR (glavnica 2.326,62 EUR in obresti 161,47 EUR), pa se dovoli obročno odplačevanje v 24 zaporednih mesečnih obrokih. Prvi obrok zapade v plačilo dne 20. 11. 2009, zadnji pa 21. 10. 2011. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da je davčni organ odločal na zahtevo stranke na podlagi določbe 101. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/06, v nadaljevanju ZDavP-2) ter na podlagi Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 141/2006, v nadaljevanju Pravilnik). V postopku je bilo na podlagi podatkov, ki jih je posredoval tožnik ter podatkov, ki so bili zbrani po uradni dolžnosti ugotovljeno, da tožnik živi v gospodinjski skupnosti z ženo in sinom, torej so trije družinski člani. Za zadnjih šest mesecev pred vložitvijo vloge je bilo ugotovljeno, da je družina skupaj prejela katastrski dohodek v letni višini 5,42 EUR, da je tožnik prejemal nadomestilo iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja v višini 2.136,76 EUR, da je tožnik prejemal nadomestilo od Zavoda za zaposlovanje v višini 404,85 EUR, da je tožnikova žena prejela plače v višini 1.857,40 EUR in da je žena prejela nadomestilo od zavoda za zaposlovanje v višini 322,34 EUR. Tako je bilo ugotovljeno, da znaša mesečni dohodek na družinskega člana v obravnavanem obdobju 394,84 EUR. Po določbi 2. odstavka 37. člena Pravilnika lahko davčni organ v celoti odpiše zapadlo davčno obveznost, če mesečni dohodki na družinskega člana ugotovljeni v skladu s 30. - 32. členom Pravilnika ne presegajo osnovnega zneska minimalnega dohodka po zakonu, ki ureja socialno varstvo in znaša 226,80 EUR neto, ter 358,46 EUR za delni odpis, ki znaša 60 % minimalne plače in obveznosti ni mogoče delno ali v celoti plačati iz premoženja in prihrankov davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov. Davčni organ je tako zaključil, da bi se s takojšnjo izterjavo davka lahko ogrozilo osnovno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov. Zavezanec je namreč le leta 2006 kot enkratno izplačilo po sodni odločbi prejel poračun dohodka iz delovnega razmerja. Za čas, ko je davčnemu zavezancu dovoljeno obročno plačilo davčnega dolga, se za neplačani davek zaračunajo obresti po Slovenski medbančni obrestni meri. Zato je bilo vlogi tožeče stranke delno ugodeno in dolg odpisan v višini 1.500,00 EUR glavnice, preostali dolg v višini 2.488,09 EUR pa je bilo odobreno obročno odplačevanje v 24 mesečnih zaporednih obrokih.

Po vloženi pritožbi, s katero je tožnik izpodbijal tisti del prvostopenjske odločbe, s katero mu je bilo odobreno obročno odplačevanje dolga in je smiselno predlagal odpis tudi tega dela dolga, je tožena stranka z drugostopenjsko odločbo pritožbo zavrnila kot neutemeljeno. Po mnenju drugostopenjskega organa je izpodbijana odločitev pravilna in tožniku ni mogoče odpisati davčnega dolga v celoti. V pritožbi sicer navaja, da je invalid tretje kategorije in da je ženina zaposlitev začasna. Vendar je tožnikove življenjske okoliščine pri odločitvi upošteval že prvostopni organ, saj je zavezančev del davčnega dolga odpisal, kajti v primeru, da bi se upoštevali le dohodki na družinskega člana, delni odpis davčnega dolga ne bi bil mogoč, saj dohodki presegajo višino do katere je mogoče vsaj delni odpis davčnega dolga. Zavezancem za preostali davčni dolg tudi omogoči obročno plačilo davčnega dolga v 24 mesečnih obrokih, kar je največje število obrokov, ki jih omogoča zakon. Tožena stranka je izpodbijano odločbo presodila tudi po uradni dolžnosti in ugotovila, da v postopku ni prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka ali do kršitev materialnega prava.

V tožbi tožnik ponavlja pritožbene navedbe in meni, da preostalega zneska tudi po obrokih ne bo mogel poravnati upoštevajoč premoženjsko stanje. Opozarja tudi na neskladje v drugostopenjski odločbi kjer je zapisano, da naj bi bil tožniku davčni dolg v višini 3.988,09 EUR odpisan in da bi naj tožnik imel še 2.488,09 EUR davčnega dolga, kar pa ni res, saj je bil davčni dolg odpisan v višini 1.500,00 EUR, za ostali dolg pa je dovoljeno obročno odplačevanje.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče se strinja z odločitvijo in z razlogi, s katerimi jo utemeljita organ prve stopnje in pritožbeni organ. Predmet presoje v tem upravnem sporu je odločitev o tožnikovi vlogi za odpis davčnega dolga, ki ji je bilo delno ugodeno (ta del ni predmet presoje v upravnem sporu), v delu pa mu je bilo odobreno obročno odplačilo davčnega dolga, kar pa tožeča stranka izpodbija v upravnem sporu. O prošnji za odpis ali delni odpis, odlog oziroma obročno plačilo davčnega dolga se odloča v mejah in na način, ki je določen v zakonu (101. člen ZDavP-2) in (po zakonskem pooblastilu) v Pravilniku. Sodišče ugotavlja, da so bile v postopku presojane vse okoliščine, ki so pomembne za odločanje o vlogi za odpis, delni odpis in obročno odplačevanje davčnega dolga, torej upoštevane so bile premoženjske razmere tožeče stranke in število družinskih članov. Tožnik v tožbi ponavlja pritožbene navedbe na katere je podrobno že odgovoril drugostopenjski organ v obrazložitvi odločbe, pri čemer je bilo upoštevano celo to, da so dohodki na družinskega člana v obravnavanem obdobju znašali 394,84 EUR, kar presega osnovni znesek minimalnega dohodka po zakonu, ki ureja socialno varstvo in znaša 226,80 EUR. S tem je tožniku celo odločal v korist. Tako je prvostopenjski organ del davčnega dolga odpisal, v ostalem pa odobril obročno plačilo dolga in to v 24 obrokih, kar je največ kar zakon sploh dopušča. Tožnikovo opozorilo na neskladnost, ki izhaja iz prvega odstavka obrazložitve drugostopenjske odločbe, pa na odločitev v tem upravnem sporu ne vpliva, saj gre za očitno napačno navajanje višine zneska odpisanega dolga (pisna pomota), ki jo upravni organ lahko vsak čas popravi.

Na podlagi navedenega je odločitev prvostopenjskega organa pravilna in na zakonu utemeljena, tožbeni ugovori pa neutemeljeni, zato je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/11, v nadaljevanju ZUS-1).

Datum zadnje spremembe:

07.02.2012

Podobni dokumenti:

• sodba I U 1142/2010
• sodba III U 80/2012
• UPRS sodba II U 141/2013