sodba U 255/2009

Jedro

Tožnik je zahteval spremembo višine predhodne akontacije dohodnine za leto 2009 šele 9. 4. 2009, zato na novo določena predhodna akontacija dohodnine na že zapadle obroke predhodne akontacije dohodnine za mesec januar, februar, marec in april 2009 ne more učinkovati. Obroki, ki so že dospeli v plačilo, ostanejo nespremenjeni in bodo poračunani v davčnem obračunu tožnika za leto 2009.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Davčna uprava Republike Slovenije, Davčni urad Maribor (v nadaljevanju prvostopni organ) na podlagi 13. člena Zakona o davčni službi (Uradni list RS, št. 1/2007-UPB2, v nadaljevanju ZDS-1), 70. in 71. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/2006, 24/08 – ZDDKIS, 125/2008 in 20/09 – ZDoh-2D, v nadaljevanju ZDavP-2) in po pooblastilu direktorja na zahtevo tožnika v zadevi spremembe višine predhodne akontacije dohodnine od dohodkov, doseženih z opravljanjem dejavnosti za leto 2009, odločilo, da se zahtevi tožnika za spremembo predhodne akontacije dohodnine od davkov, doseženih z opravljanjem dejavnosti za leto 2009, ugodi tako, da se mu predhodna akontacija v znesku 1.350.585,60 EUR zmanjša na 0 EUR (1. točka izreka), da je tožnik dolžan plačati obroke predhodne akontacije za mesec januar, februar, marec in april 2009 v skupnem znesku 450.195,20 EUR (2. točka izreka), da navedeni obroki presegajo višino novo določene predhodne akontacije, zato tožnik od meseca maja 2009 dalje ni več dolžan plačevati obrokov predhodne akontacije dohodnine za leto 2009 (3. točka izreka), da bodo obračunani oziroma plačani obroki predhodne akontacije dohodnine za leto 2009 dokončno poračunani v davčnem obračunu tožnika za leto 2009 (4. točka izreka), da pritožba ne zadrži izvršitve te odločbe (5. točka izreka) in da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (6. točka izreka). Iz obrazložitve izpodbijane odločbe med drugim izhaja, da lahko po določbi 1. in 2. odstavka 299. člena ZDavP-2 davčni zavezanec, katerega osnova za tekoče davčne leto se razlikuje od davčne osnove za predhodno davčno leto, od davčnega organa zahteva spremembo višine predhodne akontacije. Davčni zavezanec vloži zahtevo najmanj 30 dni pred dospelostjo obroka predhodne akontacije in priloži davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti za tekoče davčno leto pred vložitvijo zahteve, oceno davčne osnove za tekoče leto ter podatke, ki dokazujejo spremembo davčne osnove, o zahtevi odloči davčni organ z odločbo v 15-ih dneh od njene predložitve. V 4. in 5. odstavku 299. člena ZDavP-2 je določeno, da če je nova višina predhodne akontacija manjša, se obroki predhodne akontacije, ki bodo dospeli v plačilo do konca leta, sorazmerno zmanjšajo. Razliko v višini predhodne akontacije za že dospele obroke predhodne akontacije mora zavezanec doplačati pri prvem naslednjem obroku predhodne akontacije. Ker je tožnik podal vlogo dne 9. 4. 2009, kar je najmanj 30 dni pred dospelostjo obroka predhodne akontacije za mesec maj 2009, mesečna akontacija dospe v plačilo zadnji dan meseca, na katerega se nanaša in mora biti plačana v desetih dneh po dospelosti (298. člen ZDavP-2), se mu obroki lahko spremenijo od maja dalje. Glede na navedeno je tožnik za leto 2009 dolžan plačati prve štiri predhodne akontacije, od januarja do aprila, v skupnem znesku 450.195,20 EUR. Ker navedeni obroki presegajo v tem postopku ugotovljeno novo predhodno akontacijo dohodnine za leto 2009, tožnik od maja 2009 dalje ni več dolžan plačevati obrokov predhodne akontacije dohodnine za leto 2009. Ministrstvo za finance (v nadaljevanju drugostopni organ) je zavrnilo pritožbo tožnika zoper izpodbijano odločbo. Pritrjuje stališču prvostopnega organa, da ker je tožnik vlogo za spremembo višine predhodne akontacije dohodnine vložil 9. 4. 2009, kar je najmanj 30 dni pred dospelostjo obroka predhodne akontacije za mesec maj 2009, se mu lahko obroki spremenijo šele od maja dalje. Glede na predloženi davčni obračun za leto 2008 je dolžan plačati prve štiri predhodne akontacije od januarja do aprila 2009, v skupnem znesku 450.195,20 EUR. Odločitev prvostopnega organa pa tudi ne posega v ustavno načelo enakosti pred zakonom. Enakost pred zakonom terja, da se za enako dejansko stanje uporablja enak pravni predpis, v danem primeru pa je prvostopni organ ob ugotovljenem dejanskem stanju odločil v skladu z citiranimi zakonskimi določbami.

Tožnik v tožbi med drugim navaja, da je maja 2008 prodal stavbno zemljišče v velikosti 22.827 m, ki ga je v letih 2006 in 2007 kupil od dotedanjih lastnikov. Ker je bil kupec gradbeno podjetje in ker se je prodajalo stavbno zemljišče, je bil ob prodaji dolžan plačati DDV. Davčna uprava Maribor je od njega zahtevala odprtje s.p., ker je menila, da ta prodaja predstavlja njegovo pridobitno dejavnost. Kljub temu, da se mu to ni zdelo prav, je odprl s.p. in v sedmih mesecih naredil le en, prej omenjeni posel. Ob zaključku leta mu je računovodski servis izdelal bilanco za leto 2008. Obračun je bil korekten, popolnoma nelogičen in nekorekten pa je izračun akontacije dohodnine za naslednje leto. Računalniški program mu je namreč za leto 2009 določil, prvostopni organ pa je to zapisal v svojo odločbo, akontacijo dohodnine, kot da bo letu 2009 prodal za 5/12 več stavbnega zemljišča kot v letu 2008, po enakih cenah in z enakim dobičkom, čeprav je vedel, da je z navedeno prodajo prodal vsa zemljišča, ki jih je pridobil v letih 2006 in 2007. V letu 2008 je dokupil le še nekaj zemljišč, in sicer 3301 m2 ter po neprimerno višjih cenah kot predhodna zemljišča. V primeru prodaje vsega zemljišča tako nikakor ne more v letu 2009 doseči dobička iz leta 2008, kaj šele za 5/12 večjega. Prvostopni organ je njegove argumente upošteval in akontacijo dohodnine za leto 2009 z izpodbijano odločbo znižal na 0 EUR. Vendar pa je v isti odločbi od njega zahteval plačilo štirih obrokov akontacije od prvotno določene akontacije, kar se mu zdi popolnoma nelogično, nepravično in nepravilno. Smisel plačila davka v mesečnih akontacijah je v tem, da zavezanci plačujejo akontacije vzporedno z ustvarjanjem dobička. Na ta način so obveznosti sproti poravnane, državni proračun pa ima sprotne prihodke, obveznost zavezanca pa se razporedi na daljše časovno obdobje. Nikakor pa zakonodajalec ni predpisal takega načina plačila davkov, da bi nekaterim zavezancem naložil obveznost brezobrestnega kreditiranja državnega proračuna kar za celo leto. To nasprotuje ustavnemu načelu o enakosti vseh državljanov pred zakonom, saj bi ta obveznost brezobrestnega kreditiranja države bila naložena le nekaterim državljanom in ne vsem. Terjanje plačila mesečnih akontacij davka prve štiri mesece v letu, za katerega je predhodna akontacija določena v višini 0 EUR, vsekakor ne more biti ne strokovno in ne pošteno in celo meji na davčno goljufijo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga zavrnitev tožbenega zahtevka iz razlogov, razvidnih iz izpodbijane odločbe.

Tožba ni utemeljena.

V zadevi ni sporno, da je tožnik 31. 3. 2009 davčnemu organu predložil davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti za leto 2008, iz katerega izhaja višina predhodne akontacije dohodnine za leto 2009 v znesku 1.350.585,60 EUR, ki bi jo moral plačevati v mesečnih obrokih po 112.548,80 EUR. V zadevi tudi ni sporno, da je bila navedena predhodna akontacija dohodnine za leto 2009 v skladu z določbo 4. odstavka 128. člena ZDoh-2 določena v višini akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti po zadnjem obračunu akontacije dohodnine. Tega tožnik ne prereka. Prav tako ni sporno, da je tožnik 9. 4. 2009 v skladu z določbo 1. odstavka 299. člena ZDavP-2 od davčnega organa zahteval spremembo višine predhodne akontacije, saj se njegova davčna osnova za tekoče leto razlikuje od davčne osnove za predhodno davčno leto. Sporno pa je, od kdaj naprej učinkuje nova višina predhodne akontacije, ki jo davčni organ ugotovi, če višina predhodne akontacije ne ustreza pričakovani davčni osnovni tekočega davčnega leta.

Tudi po presoji sodišča v obravnavanem primeru, ko ni sporno, da je tožnik zahteval spremembo višine predhodne akontacije dohodnine za leto 2009 šele 9. 4. 2009, na novo določena predhodna akontacija dohodnine na že zapadle obroke predhodne akontacije dohodnine za mesece januar, februar, marec in april 2009, v skupnem znesku 450.195,20 EUR, ne more učinkovati. Navedeno izhaja iz določbe 4. odstavka 299. člena ZDavP-2, po kateri se obroki predhodne akontacije, ki bodo dospeli v plačilo, sorazmerno zmanjšajo, če je nova višina predhodne akontacije manjša. V kolikor bi zakonodajalec hotel, da se v primeru, ko se nova predhodna akontacija dohodnine na zahtevo davčnega zavezanca zniža, znižajo tudi že dospeli obroki predhodne akontacije, bi uredil podobno, kot je to urejeno za plačane obroke predhodne akontacije do novega davčnega obračuna, ko je v 5. odstavku 298. člena ZDavP-2 izrecno navedeno, da če je višina predhodne akontacije na podlagi novega davčnega obračuna manjša, se preplačila zapadlih in plačanih obrokov predhodne akontacije vrnejo. Iz navedenega sledi, da v primerih iz 299. člena ZdavP-2, ko davčni zavezanec zahteva spremembo višine predhodne akontacije, obroki, ki so že dospeli v plačilo, ostanejo nespremenjeni. Le ti pa bodo dokončano poračunani v davčnem obračunu tožnika za leto 2009.

Glede na navedeno je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 119/08 odl. US, 107/09 odl. US, 62/10 v nadaljevanju ZUS-1).

Datum zadnje spremembe:

24.09.2014

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba I U 1330/2013
• sodba I U 277/2012
• UPRS Sodba I U 892/2017-9