sodba I U 169/2010

Jedro

Iz 2. točke 5. člena ZDMV izhaja, da se davka od cestnih motornih vozil ne plačuje od vozil, ki so nabavljena za prevoz družin, ki imajo tri ali več otrok, in sicer od enega novega osebnega ali kombi vozila s pet ali več sedeži, ki ga največ enkrat v treh letih kupi eden od roditeljev v družini, ki ima tri ali več otrok, ki še niso dopolnili 18 let. Oprostitev se uveljavlja pri pristojnem davčnem uradu, če gre za končni uvoz pa pri pristojnem carinskem organu, na podlagi potrdila o skupnem gospodinjstvu, ki ga izda pristojni organ za notranje zadeve. V konkretnem primeru tožnik zakonsko določenega pogoja v času nakupa vozila ni izpolnjeval, zato njegovemu zahtevku za vračilo davka ni bilo mogoče ugoditi. Verodostojnosti potrdila o skupnem gospodinjstvu pa v tem postopku ni mogoče izpodbijati.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ odločil, da se zahtevku tožnika z dne 21. 8. 2009 za vračilo davka na motorna vozila (DMV) ne ugodi. Iz izreka navedene odločbe izhaja, da pritožba ne zadrži izvršitve te odločbe ter da tožnika bremenijo stroški, ki jih ima zaradi davčnega postopka, davčnemu organu pa posebni stroški niso nastali.

Iz obrazložitve je razvidno, da je tožnik dne 21. 8. 2009 pri davčnem organu vložil zahtevek za vračilo DMV in priložil fotokopijo računa A. d.o.o. z dne 30. 7. 2009 in fotokopijo prometnega dovoljenja. Iz 2. točke 5. člena Zakona o davku na motorna vozila (Uradni list RS, št. 72/2006, ZDMV-UPB2, v nadaljevanju ZDMV) izhaja, da se davka od cestnih motornih vozil ne plačuje od vozil, ki so nabavljena za prevoz družin, ki imajo tri ali več otrok, in sicer od enega novega osebnega ali kombi vozila s pet ali več sedeži, ki ga največ enkrat v treh letih kupi eden od roditeljev v družini, ki ima tri ali več otrok, ki še niso dopolnili 18 let. Oprostitev se uveljavlja pri pristojnem davčnem uradu, če gre za končni uvoz pa pri pristojnem carinskem organu, na podlagi potrdila o skupnem gospodinjstvu, ki ga izda pristojni organ za notranje zadeve.

Iz vloženega zahtevka in priložene dokumentacije je bilo ugotovljeno, da je tožnik pridobil novo cestno motorno vozilo, znamke peugeot, ki ima 7 sedežev. Iz potrdila iz gospodinjske evidence z dne 4. 9. 2009 izhaja, da živi tožnik v skupnem gospodinjstvu z ženo in hčerko, roj. 31. 3. 2008, iz potrdila B. d.o.o. z dne 4. 9. 2009 izhaja, da znaša znesek DMV od navedenega kupljenega cestnega motornega vozila 1.757,07 EUR. Na podlagi predloženih dokazil je davčni organ ugotovil, da za navedeno motorno vozilo niso izpolnjeni pogoji za vračilo DMV in sicer ni izpolnjen pogoj iz 5. člena ZDMV, saj je iz potrdila o skupnem gospodinjstvu razvidno, da s tožnikom v skupnem gospodinjstvu živi samo en otrok.

Tožnikovo pritožbo zoper navedeno odločbo je zavrnil pritožbeni organ. Zavrača tožnikove navedbe, da je naknadno pridobil potrdilo iz gospodinjske evidence, iz katerega se vidi, da ima tri otroke. Po 2. točki 5. člena ZDMV se navedena oprostitev uveljavlja za nabave vozil za prevoz družin, ki imajo več otrok in sicer na podlagi potrdila o skupnem gospodinjstvu, ki ga izda pristojni organ za notranje zadeve. V takem potrdilu morajo biti osebe – roditelj, ki uveljavlja oprostitev po 2. točki 5. člena ZDMV in otroci (najmanj trije, ki še niso dopolnili 18 let) navedeni skupaj kot člani gospodinjstva, sicer ni izpolnjen zakonsko predpisan pogoj. Oprostitev se veže na stanje ob nabavi vozila (dan nakupa), kar je sklepati tako glede na obveznost obračuna ob opravljenem prometu (7. člen ZDDV) in z njim povezanega povračila ter izrecno določene prepovedi odtujitve pred potekom tri-letnega roka od dneva nakupa vozila (5. člen ZDMV). V konkretnem primeru je iz računa z dne 30. 7. 2009 razvidno, da je tožnik vozilo nabavil 30. 7. 2009, iz potrdila iz gospodinjske evidence z dne 4. 9. 2009, ki je bilo v postopku pridobljeno po uradni dolžnosti, pa izhaja, da s tožnikom v skupnem gospodinjstvu živi samo en otrok. Glede na ugotovljeno dejstvo je prvostopni organ utemeljeno zavrnil zahtevo tožnika za vračilo DMV. Naknadno pritožbi priloženo potrdilo kot datum včlanitve v skupno gospodinjstvo za dva otroka navaja dan 5. 10. 2009, vendar naknadna sprememba stanja v skupnem gospodinjstvu za pravilnost odločitve prvostopnega organa ni pomembna in je ni mogoče upoštevati. Ravno tako tudi ni relevantno zgolj dejstvo, da ima tožnik tri otroke.

Tožeča stranka meni, da je navedena odločitev nepravilna in nezakonita. Tožnikova zahteva z dne 21. 8. 2009 izpolnjuje vse zakonsko določene materialne pogoje. Tožnik je na podlagi računa A. d.o.o. z dne 30. 7. 2009 kupil novo cestno motorno osebno vozilo Peugeot 4007 s sedmimi sedeži. Tožnik in njegova soproga v obdobju treh let pred navedenim nakupom nista kupila vozila, za katerega bi uveljavljala izjemo za plačilo DMV. Tožnik je kupil navedeno vozilo za prevoz družine, torej obeh roditeljev in njunih treh otrok, ki vsi živijo v isti življenjski skupnosti in so skupaj živeli tudi v času nakupa vozila. Prvostopni organ je v izpodbijani odločbi ugotovil, da v skupnem gospodinjstvu tožnika in njegove soproge živi samo en otrok. Ta ugotovitev je napačna, izpodbijana odločba pa temelji na napačno ugotovljenem dejanskem stanju. Tožnik je poročen, v zakonski zvezi so se zakoncema rodili trije otroci. Tožnik s svojo celotno družino živi v dvostanovanjski hiši, v kateri živita tudi tožnikova starša.

Prvostopni organ je svojo odločitev utemeljil na podatkih iz potrdila o skupnem gospodinjstvu. Tožnik tega potrdila v zahtevi ni predložil. Tožnik ni bil seznanjen z vsebino potrdila o skupnem gospodinjstvu, iz katerega je izhajalo, da pri njem v skupnem gospodinjstvu živi en sam otrok. Potrdilo o skupnem gospodinjstvu predstavlja listino, ki se skladno z določbo 1. odstavka 169. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in spremembe, v nadaljevanju ZUP) šteje za javno listino. Potrdilo o skupnem gospodinjstvu skladno z zakonsko domnevo zato potrjuje, da je v potrdilu navedena vsebina resnična. Vendar ta zakonska domneva ni neizpodbitna, ampak je v upravnem postopku skladno z določbo 1. odstavka 171. člena ZUP dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično potrjena. Prvostopni organ po pridobitvi potrdila o skupnem gospodinjstvu z njegovo vsebino ni seznanil tožnika. S tem je prvostopni organ kršil načelo zaslišanja stranke iz 9. člena v zvezi z 3. odstavkom 2. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/06 in spremembe, v nadaljevanju ZDavP-2), ki določa, da je treba pred izdajo odločbe dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Zato je podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka po 3. točki 2. odstavka 237. člena ZUP, izpodbijana odločba pa je nezakonita. Če bi bil tožnik pred izdajo odločbe seznanjen z vsebino potrdila o skupnem gospodinjstvu, bi tej vsebini utemeljeno nasprotoval. Dejstvo je, da v skupnem gospodinjstvu tožnika živijo trije otroci, kar je tožnik navedel že v upravnem postopku, sedaj pa prilaga še nekatera dodatna dokazila za svojo trditev (odločbi Centra za socialno delo). Potrdilo o skupnem gospodinjstvu je napačno, ker je, kot je pred vložitvijo tožbe ugotovil tožnik, oče tožnika kot starejša oseba in prava neuka stranka na kartonček o skupnem gospodinjstvu pomotoma napisal, da tožnikova otroka Filip in Igor živita pri njemu, kar seveda ne drži. Tožnik to potrjuje tudi z izjavama svojega očeta in matere. Tožnik predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

V odgovoru na tožbo tožena stranka prereka navedbe iz tožbe tožeče stranke in vztraja na pravilnosti in zakonitosti odločbe prvostopnega organa. Tožena stranka pojasnjuje, da je v konkretni zadevi šlo za odločanje na podlagi vloge tožnika in je prvostopni organ pridobil potrdilo kot njegovo dokazilo. Na podlagi 2. odstavka 73. člena ZDavP-2 davčni organ lahko izda odmerno odločbo brez posebnega ugotovitvenega postopka, če spozna, da so podatki iz davčne napovedi popolni in pravilni, ali če ima sam ali lahko zbere uradne podatke, ki so potrebni za odločbo, tako, da ni potrebno zaslišanje stranke zaradi zavarovanja njenih pravic in interesov. Odločanje na podlagi potrdila o skupnem gospodinjstvu predpisuje 2. točka 5. člena ZDMV. Iz obeh potrdil o skupnem gospodinjstvu (eno naknadno predloženo v pritožbi) ne izhaja, da bi na dan nakupa vozila živeli vsi člani v skupnem gospodinjstvu. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se z razlogi prvostopnega organa in tožene stranke strinja in jih v izogib ponavljanju posebej ne navaja (2. odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/2006, 62/2010, v nadaljevanju ZUS-1), glede tožbenih ugovorov pa še dodaja:

Nima prav tožnik, ko trdi, da v času nabave vozila izpolnjuje pogoje za vračilo plačanega davka za vozilo, ki je predmet navedenega postopka, po 2. točki 5. člena ZDMV. Slednji določa, da se davka od cestnih motornih vozil ne plačuje od vozil, ki so nabavljena za prevoz družin, ki imajo tri ali več otrok, in sicer od enega novega osebnega ali kombi vozila s 5 ali več sedeži, ki ga največ enkrat v treh letih kupi eden od roditeljev v družini, ki ima tri ali več otrok, ki še niso dopolnili 18 let. Oprostitev se uveljavlja s povračilom plačanega davka pri prisojnem davčnem organu na podlagi potrdila o skupnem gospodinjstvu, ki ga izda pristojni organ za notranje zadeve.

V konkretni zadevi je prvostopni organ potem, ko je pridobil potrdilo, da v skupnem gospodinjstvu s tožnikom živi le soproga in en otrok, tožnikovo zahtevo zavrnil. Tožnik je zoper navedeno odločitev vložil pritožbo in k pritožbi priložil novo potrdilo o skupnem gospodinjstvu z dne 5. 10. 2009, iz katerega izhaja, da je prijavljen v gospodinjski evidenci z ženo in tremi otroki, pri čemer pa je za dva otroka kot datum včlanitve naveden 5. 10. 2009. Glede na to, da je bilo predmetno vozilo kupljeno 30. 7. 2009, tudi po presoji sodišča v zadevi ni mogoče upoštevati podatkov, ki se nanašajo na kasnejše obdobje.

Sodišče zavrača tožbene ugovore tožnika, da naj bi bile v predmetnem postopku storjene bistvene kršitve pravil postopka. Tožnik je sam v vlogi za vračilo DMV navedel, da naj davčni organ pridobi potrdilo o skupnem gospodinjstvu po uradni dolžnosti, pa tudi sicer ima davčni organ za to pooblastilo v ZUP. Iz 3. odstavka 66. člena ZUP izhaja, da ne glede na določbe področnih zakonov in podzakonskih predpisov, v postopku, ki se začne na zahtevo stranke, vlogi ni potrebno prilagati potrdil, izpiskov in drugih podatkov o dejstvih iz uradnih evidenc, ki jih vodijo upravni in drugi državni organi, organi lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil. Organ v tem primeru ravna po 139. členu tega zakona. Iz 3. odstavka 139. člena ZUP izhaja, da si uradna oseba, ki vodi postopek, preskrbi po uradni dolžnosti podatke o dejstvih, o katerih vodi uradno evidenco organ, ki je pristojen za odločanje. Enako ravna uradna oseba glede dejstev, o katerih vodi uradno evidenco kakšen drug državni organ oziroma organ samoupravne lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila.

Neutemeljeni so tožbeni ugovori, da bi moral davčni organ po pridobitvi potrdila, ki je bil pogoj za odločanje v predmetni zadevi po 2. točki 5. člena ZDMV, z navedenim potrdilom seznaniti tožnika in ker tega ni storil naj bi bile storjene bistvene kršitve pravil postopka (kršitev načela zaslišanja strank). Tudi po presoji sodišča je imel davčni organ v konkretni zadevi podlago za odločanje po skrajšanem postopku, kar izhaja tudi iz 2. odstavka 73. člena ZDavP-2, ki določa, da davčni organ lahko izda odmerno odločbo brez posebnega ugotovitvenega postopka, če spozna, da so podatki iz davčne napovedi popolni in pravilni, ali če ima sam ali lahko zbere uradne podatke, ki so potrebni za odločbo, tako da ni potrebno zaslišanje stranke zaradi zavarovanja njenih pravic in interesov.

Neutemeljeno je sklicevanje tožnika v tožbi, da je potrdilo o skupnem gospodinjstvu napačno, kar tožnik v tožbi dokazuje z izjavama svojega očeta in matere ter odločbama Centra za socialno delo. Potrdila po 179. členu ZUP izdajajo državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil o dejstvih, o katerih vodijo uradno evidenco. V konkretni zadevi izdano potrdilo potrjuje podatke kot izhajajo iz evidence registra stalnega prebivalstva. Ker so podlaga za izdajo navedenega potrdila podatki iz evidence registra stalnega prebivalstva, tožnik v tem postopku ne more izpodbijati verodostojnosti navedenega potrdila. Tožnik lahko ob izpolnitvi pogojev iz 4. odstavka 180 a. člena ZUP zahteva spremembo navedenega potrdila. Četrti odstavek 180 a. člena ZUP določa, da če stranka na podlagi dokazov, s katerimi razpolaga, zatrjuje, da potrdilo oziroma druga listina, ki je bila izdana na podlagi 179. člena ali 180. člena tega zakona ni v skladu s podatki iz uradne evidence, lahko zahteva spremembo potrdila oziroma druge listine. Spremembo potrdila lahko torej izda le organ, ki je potrdilo izdal. Tožnik pa spremenjenega potrdila ni predložil.

V navedenem postopku je bil davčni organ dolžan upoštevati izdano potrdilo in na podlagi navedenega potrdila, ki ga predpisuje 2. odstavek 5. člena ZDMV, v zadevi odločiti. Ker tožnik v obravnavanem postopku ne more izpodbijati verodostojnosti omenjenega potrdila, sodišče zavrača tožnikove navedbe, da je predmetno potrdilo napačno in tožnikovo sklicevanje na listine, s katerimi izpodbija verodostojnost navedenega potrdila.

Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, je sodišče na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

Izrek o stroških temelji na 25. členu ZUS-1.

Datum zadnje spremembe:

21.02.2011

Podobni dokumenti:

• sodba I U 2203/2009
• sodba I U 1654/2010, enako tudi I U 1737/2011
• sodba U 1149/2008