Sodba II Ips 861/2007

Jedro

Zgolj dejstvo, da je prišlo do poškodbe tožnika pri delu oziroma v zvezi z delom, ne zadostuje za zaključek o odškodninski odgovornosti delodajalca. Na podlagi 184. člena ZDR je namreč delodajalec dolžan povrniti škodo po splošnih pravilih civilnega prava. To pa pomeni, da morajo biti tudi za obstoj delodajalčeve odgovornosti kumulativno izpolnjeni vsi elementi odškodninskega delikta.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da sta toženca dolžna tožniku za škodo, ki jo je utrpel v delovni nesreči, nerazdelno plačati 2.400.000 SIT (sedaj10.015,02 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi in odmerjenimi pravdnimi stroški.

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi drugega toženca in spremenilo sodbo prve stopnje tako, da je tožbeni zahtevek zoper njega zavrnilo.

3. Proti tej sodbi vlaga revizijo tožnik in zatrjuje bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in zmotno uporabo materialnega prava ter revizijskemu sodišču predlaga spremembo sodbe sodišča druge stopnje tako, da se zavrne tudi pritožba drugega toženca in potrdi sodba sodišča prve stopnje. Tožnik zatrjuje, da je zaključek pritožbenega sodišča v nasprotju s podatki spisa. V spisu sta namreč kooperantska pogodba in dogovor o skupnih ukrepih pri delu na skupnem gradbišču, do vsebine katerih pa se pritožbeno sodišče ni opredelilo. Bistvo kooperantske pogodbe, sklenjene med M. d.o.o. (tj. zavarovancem prve toženke) kot naročnikom in K. d.o.o. kot izvajalcem, je, da daje izvajalec naročniku svoje delavce, izvajalec pa mora z ustreznimi varstvenimi ukrepi zagotoviti varnost svojih delavcev in drugih oseb na gradbišču. Drugi toženec bi moral imeti pregled nad svojimi delavci, zahtevati od sopogodbenika ustrezne podatke o tem, kje in na katerih gradbiščih bodo njegovi delavci delali ter organizirati varnostne ukrepe in način organizacije dela. V zvezi s kooperacijsko pogodbo je bil sklenjen tudi dogovor o skupnih ukrepih pri delu na skupnem gradbišču, vendar pa drugi toženec kot izvajalec ni ravnal v skladu s tem dogovorom, saj je opustil dolžno nadzorstvo nad gradbiščem in skrb za varno delo svojega delavca. V skladu s tem dogovorom so se odgovorne osebe izvajalcev dolžne dnevno dogovarjati o načinu izvajanja dela, tj. tudi o varnem delu, ker je za zavarovanje delavcev izvajalca zadolženo podjetje izvajalca.

4. Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007 – ZPP-UPB3, v nadaljevanju ZPP, ki se uporablja na podlagi drugega odstavka 130. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku, ZPP-D, Uradni list RS, št. 45/2008) vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da se je tožnik 22. 9. 2004 poškodoval pri polaganju kanalizacijskih cevi v nezavarovanem izkopanem jarku, ko se je nanj zrušila zemlja in ga zasula. Tožnik je bil zaposlen pri drugemu tožencu (v nadaljevanju toženec), vendar je bil „posojen“ družbi M. d.o.o. Do delovne nesreče je prišlo na gradbišču, na katerem je bila izvajalec del družba M. d.o.o., ki je imela svojo odgovornost zavarovano pri prvi toženki (v nadaljevanju toženka). Toženec ni vedel, na katero gradbišče je zavarovanec toženke določen dan odpeljal tožnika in kakšni so varnostni ukrepi na njem. Na tako ugotovljeno dejansko stanje je vezano tudi revizijsko sodišče.

7. Tožnik odškodnino za utrpelo škodo zahteva solidarno od obeh tožencev. Sodišče prve stopnje je njegovemu zahtevku ugodilo. Temelj odgovornosti toženke je videlo v opustitvi varnostnih ukrepov njenega zavarovanca na gradbišču, temelj odgovornosti toženca pa v tem, da je bil tožnik pri njem v delovnem razmerju. Sodišče druge stopnje, ki je spremenilo sodbo prve stopnje in zahtevek zoper toženca zavrnilo, je presodilo, da tožencu kljub temu, da je bil tožnik v času škodnega dogodka formalno zaposlen pri njem, na podlagi splošnih pravil o odškodninski odgovornosti v zvezi z 184. č1enom Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR) ni mogoče očitati nedopustnega ravnanja oziroma opustitve, posledica katere je bila poškodba tožnika.

8. Tožnikovo vztrajanje v reviziji, da mu za nastalo škodo odgovarja tudi toženec kot delodajalec, ni utemeljeno. Subjektivna odškodninska odgovornost je kot pravilo določena v prvem odstavku 131. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), po katerem je tisti, ki povzroči drugemu škodo, to dolžan povrniti, če ne dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde. Na tej podlagi (v tem delu gre sicer za pravno napačno opredelitev temelja odgovornosti v sodbi prve stopnje) je podana odgovornost zavarovanca toženke. Pritrditi pa je treba pravilnemu stališču sodišča druge stopnje, da zgolj dejstvo, da je prišlo do poškodbe tožnika pri delu oziroma v zvezi z delom, ne zadostuje za zaključek o odškodninski odgovornosti delodajalca. Na podlagi 184. člena ZDR je namreč delodajalec dolžan povrniti škodo po splošnih pravilih civilnega prava. To pa pomeni, da morajo biti tudi za obstoj delodajalčeve odgovornosti kumulativno izpolnjeni vsi elementi odškodninskega delikta: nedopustno ravnanje, škoda, vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo ter odgovornost. Ob dejanskih ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje, da je bil tožnikova poškodba izključna posledica nedopustnega ravnanja zavarovanca toženke (opustitve dolžnosti zavarovanja izkopanega jarka) in da je bila organizacija dela na gradbišču v celoti v njegovi sferi, so pravilni zaključki sodišča druge stopnje, da za obstoj delodajalčeve odgovornosti ti elementi niso izpolnjeni.

9. V reviziji tožnik poudarja pomen kooperantske pogodbe in v zvezi z njo sklenjenega dogovora o skupnih ukrepih na skupnem gradbišču, ki sta ju sklenila zavarovanec toženke in toženec in ki naj bi predstavljala podlago odgovornosti toženca, ker ni izpolnil v teh aktih prevzetih obveznosti ter zagotovil varnosti svojih delavcev, obenem pa sodišču druge stopnje očita opustitev presoje teh aktov. Kooperantsko pogodbo sta, kot navaja sam tožnik v reviziji, sklenila M. d.o.o. (zavarovanec toženke) kot naročnik in K. d.o.o. (toženec) kot izvajalec. Po dejanskih ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje pa toženec na gradbišču, na katerem se je poškodoval tožnik, ni bil izvajalec, pač pa je bil to izključno zavarovanec toženke, tj. družba M. d.o.o. Toženec namreč pri izvedbi del ni sodeloval in niti ni vedel točno, na katerem gradbišču bo tožnik (po odredbi zavarovanca toženke) delal.

10. Takšna presoja pa kaže tudi, da četudi se sodišče druge stopnje ni posebej opredelilo do vsebine kooperantske pogodbe in dogovora o skupnih ukrepih pri delu na skupnem gradbišču, to ne predstavlja očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Sodišče druge stopnje je namreč presodilo navedbe pritožbe, ki so bile odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP) in navedlo predpise, na katere je oprlo sodbo (četrti odstavek 324. člena ZPP). Do kooperantske pogodbe in dogovora se posebej ni opredeljevalo le zato, ker ju očitno (in po povedanem tudi utemeljeno) ni štelo za (možno) pravno podlago uveljavljanemu tožbenemu zahtevku. Z opozorilom na „zaključek v nasprotju s podatki spisa“ tožnik očitno meri na bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 1. točki prvega odstavka 370. člena v zvezi s 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP (ti. protispisnost), ta pa bi bila podana le, če bi pritožbeno sodišče vsebino listin povzelo napačno oziroma jim pripisal drugačno vsebino, kot pa jo imajo v resnici, tega pa tožnik niti ne trdi. Revizijske navedbe o vsebini dogovora o skupnih ukrepih pri delu na skupnem gradbišču, ki naj bi zajemal tudi obveznost dnevnega dogovarjanja (tudi) o načinu varnega izvajanja dela, pa predstavljajo revizijsko novoto, ki je glede na določilo 372. člena ZPP ni mogoče upoštevati.

11. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, niti razlogi, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče revizijo tožnika na podlagi 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo, s tem pa tudi v njej vsebovano zahtevo za povrnitev stroškov revizijskega postopka.

Datum zadnje spremembe:

30.04.2019

Podobni dokumenti:

• Sodba II Ips 838/2006
• VSRS sodba II Ips 166/2015
• Sodba II Ips 734/2008