Sklep I Up 1122/2003

Jedro

Zoper upravni akt organa prve stopnje, zoper katerega je dopustna pritožba, tožba za začetek upravnega spora ni dopustna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1108/2003-11 z dne 17.7.2003.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 4. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, v nadaljevanju ZUS) zavrglo tožničino tožbo zoper odločbo urbanističnega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območne enote K., Inšpekcijske pisarne R. z dne 10.1.2003 (1. točka izreka sklepa) in zavrglo zahtevo za izdajo začasne odredbe (2. točka izreka sklepa). Z navedeno odločbo je urbanistični inšpektor odredil investitorju R.A. iz G.O., R., da mora do 15.4.2003 na lastne stroške odstraniti betonsko temeljno ploščo tlorisne dimenzije 10 m x 5,5 m in na njej iz lesenih brun zgrajen objekt na zemljišču s parc. št. 820 k.o.

B.S. vas, ki je v lasti tožnice, in vzpostaviti prejšnje stanje (1. točka izreka), odredil prepovedi priključitve objekta na komunalne naprave ter infrastrukturna omrežja in promet z njim (2. točka izreka), izrekel, da bo odstranitev opravilo pooblaščeno podjetje, če tega ne bo storil investitor (3. točka izreka), stroške postopka bo plačal investitor na podlagi posebnega sklepa (4. točka izreka) in da pritožba ne zadrži izvršitve (5. točka izreka).

Sodišče je tožbo zavrglo zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije tožnice za vložitev tožbe, saj tožnica ni sodelovala v upravnem inšpekcijskem postopku. V tem postopku je sodeloval le investitor R.A., zoper katerega je urbanistični inšpektor odredil inšpekcijski ukrep v skladu z določbo 1. odstavka 73. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN). Sodišče je še dodalo, da bi se tožbo lahko zavrglo tudi na podlagi 3. točke 1.

odstavka 34. člena ZUS, saj tožnica izpodbija odločbo organa prve stopnje, to je odločbo, ki ni dokončni upravni akt v smislu 3. člena ZUS. Zahtevo za izdajo začasne odredbe pa je sodišče zavrglo zato, ker je po njegovem stališču odločanje o tej zahtevi možno le tedaj, če tožba, v zvezi s katero se zahteva, uspešno prestane predhodni preizkus. Ker pa je tožbo zavrglo, je moralo zavreči tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe, saj ni pogojev oziroma procesnih predpostavk za odločanje o tej zahtevi.

Tožnica vlaga pritožbo le zoper sklep o zavrženju tožbe in navaja, da je ona lastnica zemljišča in objektov na njem ter da je bil R.A. le njen izvajalec del. Prenavljal je pastirski stan na planini po njenem nalogu, ker je ona že v letih. Navaja 4. člen in 1. odstavek 3. člena ZUS ter meni, da je bila kršena njena ustavna pravica do nedotakljivosti lastnine, pa tudi do sodnega varstva. Kljub temu, da je bilo v upravnem postopku jasno, da se upravni postopek vodi napačno proti R.A. in ne proti njej kot lastnici zemljišča in stana ter hleva na tem zemljišču, ji je sodišče neutemeljeno zavrglo tožbo zoper odločbo urbanističnega inšpektorja. Ker je bil postopek voden proti napačni osebi, predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi, zadevo vrne prvostopnemu sodišču v meritorno odločanje, pri čemer naj se upoštevajo njene z ustavo zajamčene ustavne pravice.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, vendar iz razloga, ki ga sodišče prve stopnje navaja podredno. Iz inšpektorjeve odločbe izhaja, kar tudi med strankama ni sporno, da je inšpekcijski postopek potekal le zoper R.A., ki je na zaslišanju izpovedal, da je investitor gradnje novega stanu na mestu starega lesenega stanu, ker je s tožnico sklenil najemno pogodbo za ta stan za dobo 99 let. Ker je bilo tedaj jasno, da je R.A.

investitor novogradnje, ki jo je postavil brez ustreznega upravnega dovoljenja, je inšpektor v skladu z določbo 73. člena ZUN izrekel inšpekcijske ukrepe proti njemu, saj se v skladu z navedeno določbo ZUN taki ukrepi izrečejo zoper lastnika oziroma upravljalca zemljišča le tedaj, če ni možno najti investitorja. Kljub temu je bila tožnica kot lastnica zemljišča tudi vabljena na inšpekcijski ogled, pa se tega ni udeležila. Inšpekcijska odločba pa je bila, vsaj tako izhaja iz odredbe inšpektorja, vročena tudi tožnici. Zato po stališču pritožbenega sodišča ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da tožnica ni bila stranka v upravnem postopku in da zato ni aktivno legitimirana za začetek upravnega spora. Po presoji pritožbenega sodišča je tožnico treba šteti kot stranko z interesom v upravnem postopku oziroma kot prizadeto stranko v tem upravnem sporu. Pravilno je torej nadaljnje stališče sodišča prve stopnje, da je tožničina tožba nedopustna, ker s tožbo izpodbija odločbo organa prve stopnje, zoper katerega je bila v upravnem postopku dopustna pritožba. Tožnica v tem upravnem sporu torej izpodbija upravni akt, ki ni dokončni posamični akt v upravnem postopku in zato ni upravni akt v smislu 1. odstavka 3. člena ZUS, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Zato je po stališču pritožbenega sodišča odločitev sodišča prve stopnje vseeno pravilna, ko je navedlo, da bi bilo treba zavreči tožničino tožbo zoper odločbo upravnega organa prve stopnje tudi ob smiselni uporabi določbe 3. točka 1. odstavka 34. člena ZUS v zvezi s 1.

odstavkom 3. člena ZUS.

Pritožbeno sodišče zavrača tožničine pritožbene navedbe o zatrjevani kršitvi njenih ustavnih pravic poseganja v njeno zasebno lastnino in pravico do sodnega varstva. Sodno varstvo zoper navajane domnevne kršitve ustavnih pravic bi tožnici bilo zagotovljeno, če bi izčrpala redna pravna sredstva upravnega postopka, nato pa zoper dokončni upravni akt vložila tožbo za začetek upravnega spora. Tako bi ji bilo zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu po določbi 2. odstavka 1. člena ZUS. Ker pa tega ni storila, čeprav je imela možnost, ne more sedaj zahtevati sodno varstvo po določbi 3. odstavka 1. člena ZUS, saj ji je bilo zagotovljeno drugo sodno varstvo.

Neutemeljeno pritožbo je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 73. člena ZUS v zvezi z 68. členom ZUS zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sklep I Up 1176/2002
• Sklep I Up 1045/2003
• UPRS Sklep I U 1325/2018-15