Sklep X Ips 562/2007

Jedro

Vprašanje, ki ga revidentka izpostavlja kot pomembno pravno vprašanje, ni vprašanje, ki bi bilo pomembno za razvoj prava, zagotovitev pravne varnosti ali enotne sodne prakse. O tem vprašanju je revizijsko sodišče namreč že zavzelo stališče (zadeva X Ips 1783/2006 z dne 3.12.2008 in ostale), ki je enako stališču v izpodbijani sodbi in je tudi uveljavljeno v sodni praksi sodišča prve stopnje, v skladu s katerim pooblastilo ministra, ki ga ta podeli uradni osebi za odločanje v upravnem postopku, ni vezano na njegov mandat in ostane veljavno tudi po prenehanju ministrovega mandata.

Izrek

I. Zadeve, ki se pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije vodijo kot X Ips 562/2007, X Ips 571/2007, X Ips 572/2007, X Ips 573/2007 in X Ips 574/2007 se združijo v skupno obravnavo in odločanje tako, da postane osnovni spis X Ips 562/2007. II. Revizije se zavržejo.III. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskih postopkov.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočne sodbe sodišča prve stopnje, navedene v uvodu tega sklepa, je tožeča stranka dne 16. 7. 2007 oziroma dne 23. 7. 2007 po odvetniku vložila revizije. Njihovo dovoljenost utemeljuje z razlogi iz 2. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1.

K I. točki izreka:

2. V obravnavanih primerih gre za več postopkov o istem predmetu, saj so z vloženimi revizijami (ki vse vsebujejo enake revizijske razloge) izpodbijane sodbe, izdane na isti pravni podlagi in ob bistveno enakem dejanskem stanju, poleg tega sta v vseh primerih isti tudi stranki spora. Ker torej obravnavane zadeve izpolnjujejo pogoje za združevanje postopkov, je revizijsko sodišče, upoštevaje načelo pospešitve in ekonomičnosti postopka (prvi odstavek 11. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, Ur. l. RS, št. 73/07-UPB3 in 45/08, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1) ob smiselni uporabi določbe prvega odstavka 42. člena ZUS-1 samo združilo navedene postopke v skupno obravnavo in odločanje.

K II. točki izreka:

3. Revizije niso dovoljene.

4. Z izpodbijanimi pravnomočnimi sodbami je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentkine tožbe zoper odločbe tožene stranke z dne 29. 7. 2005, s katerimi je tožena stranka zavrnila revidentkine pritožbe zoper odločbe Carinskega urada S. Z navedenimi odločbami je prvostopenjski carinski organ revidentki naknadno obračunal carinske dajatve v skladu s točko a prvega odstavka 154. člena Carinskega zakona (CZ, Ur. l. RS, št. 1/95, 98/95, 32/99, 40/99, 13/01 in 59/02) v zvezi s točko a prvega odstavka 146. člena CZ zaradi nepravilno izvedenega tranzitnega postopka, saj predmetno blago ni bilo predano namembnemu carinskemu organu.

5. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed pogojev za njeno dovolitev, pri čemer je po ustaljeni upravno sodni praksi Vrhovnega sodišča tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče je v svojem sklepu, št. Up-858/08-8 z dne 3. 6. 2008 (Ur. l. RS, št. 62/08), ugotovilo, da to stališče revizijskega sodišča ni v nasprotju z Ustavo RS.

6. Revidentka kot pomembno pravno vprašanje izpostavlja vprašanje veljavnosti pooblastila državne podsekretarke V.Ž. Ta je namreč podpisala odločbo druge stopnje po pooblastilu ministra za finance dr. D.M. z dne 10. 1. 2003, ki pa v času odločanja v carinskih postopkih na drugi stopnji ni bil več minister. Vlada Republike Slovenije v novi sestavi je zaprisegla dne 3. 12. 2004 in je bil obenem imenovan nov minister za finance dr. A.B. Meni, da pooblastilo državne podsekretarke ne izhaja iz zakona, temveč od osebe, ministra. Zakon o splošnem upravnem postopku - ZUP v 28. do 32. členu pooblašča za odločanje v upravnem postopku zgolj predstojnika organa.

7. Vprašanje, ki ga revidentka izpostavlja kot pomembno pravno vprašanje, ni vprašanje, ki bi bilo pomembno za razvoj prava, zagotovitev pravne varnosti ali enotne sodne prakse. O tem vprašanju je revizijsko sodišče namreč že zavzelo stališče (zadeva X Ips 1783/2006 z dne 3. 12. 2008 in ostale), ki je enako stališču v izpodbijani sodbi in je tudi uveljavljeno v sodni praksi sodišča prve stopnje, v skladu s katerim pooblastilo ministra, ki ga ta podeli uradni osebi za odločanje v upravnem postopku, ni vezano na njegov mandat in ostane veljavno tudi po prenehanju ministrovega mandata.

8. Ker torej vprašanje, ki ga revidentka izpostavlja kot pomembno pravno vprašanje, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po presoji revizijskega sodišča niso izpolnjeni zatrjevani pogoji za dovoljenost revizij. Zato je revizijsko sodišče revizije kot nedovoljene zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1.

K III. točki izreka:

9. Odločitev o revizijskih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sklep X Ips 81/2008, enako tudi X Ips 353/2008, X Ips 354/2008
• Sklep X Ips 750/2007
• Sklep X Ips 394/2007