<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

UPRS sodba U 490/2007

Sodišče:Upravno sodišče
Oddelek:Javne finance
ECLI:ECLI:SI:UPRS:2009:U.490.2007
Evidenčna številka:UL0002847
Datum odločbe:27.01.2009
Področje:CARINE
Institut:carina - režim začasnega uvoza blaga - ATA karnet - namen uporabe blaga - pogojna oprostitev plačila carinskih dajatev - razstavljanje na sejmu - kompenzacijske obresti

Jedro

Glede na nesporno ugotovljeno posojanje blaga, ki je bilo v režimu začasnega uvoza, tudi po mnenju sodišča ne gre za razstavljanje ali uporabo na sejmu, razstavi ali podobni prireditvi, ki bi imela za posledico zadržanje pogojne oprostitve plačila dajatev, ki jo je tožnik dosegel z deklariranjem blaga za namen sejem in razstavljanje na sejmu.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopni organ je z izpodbijanima odločbama tožniku kot prejemniku blaga za začasno uvoženo blago po ATA karnetu št. A/Sbg ... in št. A/Sbg ..., uvoženo dne 6. 4. 2001 pri Izpostavi A., naložil plačilo naknadnega carinskega dolga, in sicer davek na dodano vrednost v znesku 1.984.273,00 SIT in kompenzacijske obresti v znesku 1.040.091,00 SIT in 321.917,00 SIT, s tem da se mora naknadno plačilo izvršiti v roku 30 dni, sicer bo izvršeno s prisilno izterjavo in zaračunanimi zakonitimi zamudnimi obrestmi, pritožba pa ne zadrži izvršitve. Kot podlago za obračun carinskega dolga prvostopni organ navaja ugotovitve o inšpekcijskem pregledu pri tožniku, o katerem je bil sestavljen zapisnik z dne 21. 8. 2002, dopolnilni zapisnik z dne 19. 9. 2002, dopolnilo zapisnika z dne 7. 2. 2002 in dopolnitev dopolnila zapisnika z dne 7. 3. 2003. Predmet pregleda je bila ugotovitev, kje se nahaja blago in ali se ga uporablja v skladu s Konvencijo o začasnem uvozu. Gre za blago, ki je bilo začasno uvoženo po ATA karnetu št. A Spg ... in št. A Sbg ..., in sicer blago-2 kosa bagra nakladalca znamke Komatsu PC75R-2 in znamke Komatsu PC35R-8E, za katero je bilo ugotovljeno, da je bilo namenjeno predstavitvi na sejmu ... v A. in da se uporablja za druge namene, kot je bilo določeno ob začasnem uvozu, ter da je tožnik po končanem sejmu brez vednosti carinskega organa odpeljal delovna stroja s sejmišča in ju posojal v brezplačni preizkus z namenom prodaje. Tako je v času od 17. 4. 2001 do 18. 3. 2002 bilo z delovnim strojem Komatsu PC75R-2 opravljeno 766,22 delovnih ur oz. z delovnim strojem Komatsu PC35R-8E 427,53 delovnih ur. Iz ugotovitev prvostopnega organa tudi izhaja, da je tožnik blago dokončno ocarinil in sprostil v prost promet začasno uvoženo blago z ECL - K4 št. ... z dne 27. 3. 2002 oz. ECL - K4 št. ... z istega dne, ter ju uvrstil v tarifno št. KNCT 8429 51 99, čeprav bi se morala uvrstiti v tarifno št. 8429 52 90 KNCT, vendar zaradi tega ne prihaja do razlike v obračunu uvoznih dajatev. Po Konvenciji o začasnem uvozu, in sicer iz priloge B1 je razvidno, da je bilo blago upravičeno pripeljano po ATA zvezku za namene predstavitve na sejmu, vendar bi tožnik moral po končanem sejmu nadzorni carinski organ obvestiti, kam je blago namenjeno in glede nadaljnjega namena uporabe blaga urediti ustrezen carinski status. Tako je bilo ugotovljeno, da je tožnik v času od 17. 4. 2001 pa do sprostitve blaga v prost promet, 27. 3. 2002, uporabljal navedeno blago v nasprotju z določili 108. člena Carinskega zakona (Uradni list RS, št. 1/95 do 40/99, dalje CZ), kar pomeni, da zaradi namena, za katerega se je blago uporabljalo, ni možna popolna oprostitev plačila carinskega dolga. Opravljeni so bili razgovori z najemojemalci stroja in ogled strojev na delovišču ter ugotovljeno, da gre za komercialna dela, saj so bila vsa dela opravljena za znanega naročnika ter je tožnik dela zaračunaval in to tudi dobil plačano. Prvostopni organ ugotavlja, da so bila kršena določila CZ, in sicer blago je bilo odstranjeno izpod carinskega nadzora brez vednosti carinskega organa (2. odstavek 29. člena CZ), prekoračen je bil rok za začasni uvoz (107. člen CZ) in blago je bilo uporabljeno v nasprotju z določili Konvencije o začasnemu uvozu (Uradni list RS - MP, št. 22 z dne 15. 9. 2000 - Priloga B.1 Konvencije o začasnem uvozu) in 108. člen CZ. Blago bager nakladalec Komatsu PC75R-2 se je z ECL št. ... z dne 27. 3. 2002 dokončno ocarinil in sprostil v prost promet, vendar so uvozne carinske dajatve bile poravnane le delno, saj niso bile obračunane kompenzacijske obresti za čas od 17. 4. 2001 do 27. 3. 2001, nepravilna pa je bila tudi vrednost bagra, ki je po ATA zvezku v višini 97.000 EUR, v ECL pa je bila navedena vrednost 52.531 EUR, saj glede na 110. člen CZ nastane carinski dolg v primerih iz 108. člena CZ na osnovi podlag za določitev uvoznih dajatev, ki so veljale na dan nastanka carinskega dolga. Pravilen izračun DDV znaša 4.329.157,00 SIT in razlika za plačilo DDV v višini 1.984.273,00 SIT. Podlago za obračun kompenzacijskih obresti prvostopni organ obrazloži s 1. odstavkom 154. člena CZ ter 375. členom Uredbe za izvajanje Carinskega zakona (Uradni list RS, št. 46/99, dalje UICZ), saj je carinski nastal v trenutku odstranitve izpod carinskega nadzora. Kompenzacijske obresti je prvostopni organ obračunal za čas od 1. 5. 2001 do 31. 3. 2002.

Pritožbeni organ je pritožbena postopka v navedenih zadevah združil in pritožbi tožnika zavrnil, kakor tudi zahtevo za povračilo stroškov obeh postopkov. Pri tožniku je bilo opravljeno inšpiciranje namenske uporabe dveh bagrov, ki sta bila z namenom predstavitve na sejmu ... v A. dne 6. 4. 2001 začasno uvoženo po ATA zvezkih s popolno oprostitvijo plačila uvoznih dajatev, ki sta bila veljavna do 2. 4. 2002 ter iz katerih izhaja, da je CU B., Izpostava A., v obeh zvezkih (polje H.b) določil kot zadnji dan za ponovni izvoz datum 6. 7. 2001. Iz ugotovitev prvostopnega organa pa izhaja, da sta bila nakladalca odpeljana iz sejmišča v A. 17. 4. 2001 ter z njima opravljeno 427,53 oz. 766,22 delovnih ur, ter da sta bila oba nakladalca 23. 4. 2002 po ECL št. ... in št. ... z dne 27. 3. 2002 ob carinski stopnji "prosto" in z obračunom DDV sproščena v prost promet. Tožnik je vložil pripombe na zapisnik, ki jih ponavlja tudi v pritožbi, glede razlage termina demonstracija gradbene mehanizacije v povezavi s sklenjenimi pogodbami o brezplačnem preizkusu, kjer je poudaril, da je bil v dejanski zmoti glede dovoljenega začasnega uvoza, ker sta bila karneta veljavna do 2. 4. 2002. Pritožbeni organ v nadaljevanju razloži pomen izraza „prireditev“ po Konvenciji o začasnem uvozu. Prvostopni odločbi temeljita na določilu a) točke 1. odstavka 154. člena CZ, kar je pravilno tudi po mnenju pritožbenega organa, čeprav je prvostopni organ odločitev pomanjkljivo pojasnil, saj je bistvo spora v tej zadevi, ali je tožnik oba nakladalca opravljal v skladu z v obeh ATA zvezkih prijavljenim namenom uporabe (polje C) za "sejem in razstavljanje".

Pritožbeni organ se sklicuje na 347. člen Uredbe o izvajanju carinskega zakona (Uradni list RS, št. 46/99 do 65/02, dalje UICZ), ki je izvedbeni predpis na temelju 72. člena CZ, s katerim je določeno, da se v primeru, da se za blago, ki je bilo predmet postopka začasnega uvoza, vloži carinska deklaracija za sprostitev v prost promet, carinski dolg obračuna v skladu s 110. členom CZ in je v tem primeru merodajni trenutek za določitev carinskega dolga sprejem deklaracije za sprostitev v prost promet. V 1. odstavku 110. člena CZ pa je določeno, da se v primeru, če nastane carinski dolg v zvezi z začasno uvoženim blagom, ta določi na osnovi podlag za določitev carinskega dolga, ki so veljale za to blago v času sprejema carinske deklaracije za začasni uvoz blaga in da se v primeru iz 1. odstavka 108. člena CZ višina carinskega dolga določi na osnovi podlag za določitev carinskega dolga, ki so veljale na dan nastanka carinskega dolga.

Po 1. odstavku 108. člena CZ se popolna oprostitev plačila carine pri začasnem uvozu lahko v skladu s pogoji in roki, določenimi v predpisu iz 72. člena CZ, odobri za blago za razstavljanje ali uporabo na razstavi, sejmu ali podobni prireditvi (točka 2). Po 341. členu UICZ velja pod pogoji iz tega člena popolna oprostitev plačila carine pri začasnem uvozu v skladu z 2. točko 108. člena CZ za blago, ki se na prireditvi razstavlja ali prikazuje njegovo delovanje (1. točka 1. odstavka 341. člena UICZ). V 2. odstavku 341. člena UICZ je predpisano, kaj se šteje kot sejem, razstava ali podobna prireditev. Pritožbeni organ se ugotovitvi prvostopnega organa, da pogodbenega posojanja blaga kupcem v brezplačni preizkus, ki je deloma celo zaračunan naročniku gradbene storitve, ni mogoče šteti kot razstavljanje ali uporabo na sejmu, razstavi ali podobni prireditvi, da bi se lahko za takšno uporabo lahko zadržala pogojna oprostitev, ki jo je tožnik dosegel z deklariranjem blaga z ATA zvezkom za namen sejma in razstavljanje na sejmu. Zaradi pojasnjenega je po mnenju pritožbenega organa tudi za bager PC75R-2, ki je bil na začetku postopka začasnega uvoza deklariran z ATA zvezkom št. A/Sbg ... v fakturni vrednosti 97.000 EUR, treba v skladu s 1. stavkom 1. odstavka 110. člena CZ navedeno vrednost uporabiti tudi kot osnovo za določitev višine carinskega dolga v ECL za sprostitev v prost promet (in ne vrednost 52.531 EUR). Glede kompenzacijskih obresti se sklicuje na 375. člen UICZ, po katerem se le-te plačajo na celotni znesek uvoznih dajatev, če je za blago, ki je bilo predhodno v postopku začasnega uvoza, nastal carinski dolg. Po c) točki 2. odstavka 375. člena UICZ se prejšnji odstavek ne uporablja, če je carinski dolg nastal zaradi sprostitve v prost promet blaga iz 341. člena UICZ. Ker pogodbenega posojanja blaga kupcem v brezplačni preizkus ni mogoče šteti kot razstavljanje in uporabe na sejmu, razstavi ali podobni prireditvi, zato pogoji za oprostitev plačila kompenzacijskih obresti za čas uporabe na carinskem območju z odložnim načinom plačila po mnenju pritožbenega organa niso izpolnjeni, in je bil zato obračun zneska carinskega dolga, ki je nižji, kot je določeno s CZ, utemeljen s c) točko 1. odstavka 154. člena CZ, kot je tudi pravočasno uresničena pravica obračuna v skladu s 4. odstavkom istega člena. Očitke tožnika glede kršitev pravil postopka pa pritožbeni organ zavrača kot neutemeljene. Izrek o stroških utemelji s 5. odstavkom 213. člena Zakona o upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06, dalje ZUP v povezavi z 2. odstavkom 113. člena ZUP).

Tožnik s tožbo izpodbija navedeni odločbi in vztraja pri svojih dosedanjih navedbah. Tudi po mnenju tožeče stranke je bistveno, ali je le-ta uporabljala blago skladno s prijavljenim namenom uporabe: za sejem in razstavljanje, vendar je prvostopni organ napačno uporabil materialno pravo. Inšpekcijski pregled je bil opravljen zaradi ugotovitve, ali se blago bager PC75R-2 uporablja v skladu s Konvencijo o začasnem uvozu. Izpodbija dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno napačno po zapisnikih inšpekcijskega pregleda in pri tem niso bile upoštevane pripombe in dopolnila tožnice, ter nasprotuje očitkom, da je bilo blago odstranjeno izpod carinskega nadzora brez vednosti carinskega organa in uporabljeno v nasprotju z določili priloge B.1 Konvencije o začasnem uvozu. Nepravilno je stališče pritožbenega organa, kot tudi prvostopnega organa, da je tožeča stranka dala blago kupcem v brezplačni preizkus, česar ne bi bilo mogoče šteti kot razstavljanje in uporabo na sejmu. Kot je obrazložil tožnik že v pritožbi je praktičen preizkus blaga, kakršen je bager, nujen, predstavitev na sejmišču pa je omejena zgolj na ogled bagra. Demonstracija praktičnega delovanja bagra je bistveno širši pojem od ogleda in obsega tudi promocijski preizkus delovanja stroja, saj se z njim pogosto opravljajo natančni izkopi, zato je zelo pomembna ergonomičnost in natančnost premikov posameznih delov stroja in je za nazoren prikaz potrebno kupcu omogočiti praktičen preizkus delovanja bagra. Zato ga ni uporabljala za komercialna dela, temveč za demonstracijo delovanja bagra in potencialnim kupcem ni zaračunavala stroškov uporabe stroja, ter navaja, da skupna uporaba stroja ni presegla niti 150 strojnih ur. Očitek, da naj bagra ne bi izvozil v roku, ki je potekel 6. 7. 2001, ne drži, saj je bil bager začasno uvožen v Sloveniji tudi po tem datumu. Ker je tožeča stranka izhajala iz podatkov v ATA karnetu, v katerem je navedeno, da je karnet za bager veljaven do 2. 4. 2002, ugovarja osnovi za obračun DDV v višini 79.000 EUR, ter uveljavlja napačno razlago 2. stavka 1. odstavka 110. člena CZ, ki je lex specialis in ki določa, da se v primerih iz 1. odstavka 108. člena višina carinskega dolga določi na podlagi podatkov, ki so veljali na dan nastanka carinskega dolga. Uvoz bagra spada pod domet 3. točke 1. odstavka 108. člena CZ, tako da se za nastanek carinskega dolga pri uvozu bagra uporabi 2. stavek 110. člena CZ in ne 1. stavek. Carinski dolg je nastal s potekom dovoljenja za začasni uvoz oz. z dokončnim ocarinjenem, ter je vrednost bagra navedena v pravilni višini 52.531 EUR, ter je zato napačno presojeno tudi pravno pravilo, ki je vsebovano v prilogi B.1 Konvencije o začasnem uvozu. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje, ter toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče se z razlogi obeh organov strinja in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje (2. odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - Uradni list RS, št. 105/06, dalje ZUS-1). Po mnenju sodišča je odločitev pravilna in zakonita, tožbene navedbe pa neutemeljene ter glede njih sodišče dodaja:

Priloga B.1 Konvencije o začasnem uvozu (MKZU - Uradni list RS, št. 22 - Mednarodne pogodbe z dne 15. 9. 2000) o blagu za predstavitve ali uporabo na razstavah, sejmih, srečanjih ali podobnih prireditvah, opredeli pojem prireditev (1. člen) v točkah od 1 do 5, ki pomeni med drugim trgovinsko, industrijsko, kmetijsko razstavo, sejem ali podobno predstavitev, razstavo ali srečanje, ki je organizirano predvsem v dobrodelne namene ...., razen razstav, organiziranih v zasebne namene v prodajalnah ali drugih poslovnih prostorih zaradi prodaje tujega blaga. Po a) točki prvega odstavka 2. člena Priloge B.1 je v skladu z 2. členom te konvencije dovoljen začasni uvoz med drugim tudi blaga, namenjenega za razstavljanje ali prikaz delovanja na prireditvi, vključno z gradivom. Po 3. členu navedene priloge za začasno uvoženo blago, ko zanj veljajo ugodnosti, dane po tej konvenciji, ni dovoljeno posojati ali dati v najem ali odstopiti za plačilo nagrade ali odstraniti iz prizorišča prireditve (3. člen), razen če to dovoljuje notranja zakonodaja na območju začasnega uvoza. Po 2. stavku 1. odstavka 108. člena CZ se popolna oprostitev plačila carine pri začasnem uvozu lahko s pogoji in roki, določenimi v predpisu iz 72. člena CZ, odobri za blago za razstavljanje ali uporabo na razstavi, sejmu ali podobni prireditvi, tako kot pravilno navajata oba organa, kar daje pooblastilo podrobnejši ureditvi v UICZ, zato je tudi po mnenju sodišča odločilen v obravnavani zadevi namen uporabe blaga, ki je bilo predmet postopka začasnega uvoza. Iz upravnih spisov izhaja, da je imetnik prijavil namen z vpisom v polju C zvezka ATA kot sejem in razstavljanje (Ausstellungen und Messen), v okviru katerega je treba poiskati vsebino v skladu z zgoraj navedenimi predpisi, zato sodišče zavrača kot neutemeljeno razlogovanje tožeče stranke glede uporabe bagrov in okoliščin, ki naj bi dopuščali odstranitev s prizorišča prireditve. V zadevi pa ni sporno, da je tožeča stranka sklenila pogodbe z osebami, ki so bagra oz. blago, ki je bilo v posebnem postopku, uporabili za delovanje, kot potencialnim kupcem, v brezplačen preizkus in ki je deloma bil celo zaračunan. Zato tudi po mnenju sodišča ne gre za uporabo blaga v skladu s prilogo B.1 navedene konvencije. Glede na nesporno ugotovljeno posojanje blaga, ki je bilo v režimu začasnega uvoza, tudi po mnenju sodišča ne gre za razstavljanje ali uporabo na sejmu, razstavi ali podobni prireditvi, ki bi imela za posledico zadržanje pogojne oprostitve plačila dajatev, ki jo je tožnik dosegel z deklariranjem blaga za namen sejem in razstavljanje na sejmu ... v A. Pravilno je določena tudi fakturna vrednost, ki je veljala za to blago v času sprejema carinske deklaracije za začasni uvoz blaga in na osnovi podlag za določitev carinskega dolga, ki so veljale na dan nastanka carinskega dolga (2. stavek 1. odstavek 110. člena CZ), tako kot pravilno obrazloži pritožbeni organ. Podana pa je tudi podlaga za kompenzacijske obresti v skladu s 375. členom UICZ, po katerem se te plačajo na celoten znesek uvoznih dajatev in uporaba določbe točke c) 2. odstavka navedenega člena UICZ v obravnavanem primeru ne pride v poštev, saj carinski dolg ni nastal zaradi sprostitve v prost promet blaga iz 341. člena CZ. Pravna podlaga za naknaden obračun carinskega dolga je zato pravilno podana v točki c) 1. odstavka 154. člena CZ, po kateri carinski organ, če ugotovi, da je obračunani znesek carinskega dolga nižji, kot je določeno s tem zakonom, izda po uradni dolžnosti odločbo o nastali obveznosti. Nima prav tožnik, ko zatrjuje, da je razpolagal z ATA karnetom, ki je imel veljavo do 2. 4. 2002, saj je iz spornih ATA zvezkov, št. A/Sbg št. ... in A/Sbg št.... razvidno, da je zadnji datum za izvoz carinski organ določil 6. 7. 2001, sicer pa glede na ugotovljeno nenamensko uporabo začasno uvoženega blaga, ti razlogi ne vplivajo na drugačno odločitev o naknadnem obračunu carinskega dolga po 154. členu CZ. Po mnenju sodišča je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno, ugotovitve so zapisane v zapisnikih in dopolnilnih zapisnikih, tožnik je v postopku sodeloval, kolikor je imel drugačne dokaze, jih je imel možnost predložiti, vendar mu to ni uspelo, zato kolikor so tožbeni očitki enaki pritožbenim, jih iz istih razlogov kot pritožbeni organ, zavrača tudi sodišče, sicer pa sodišče očitke kot pavšalne zavrača.

Glede na povedano sodišče ugotavlja, da sta odločbi pravilni in zakoniti in niso bila kršena pravila postopka, glede na ugotovljeno dejansko stanje je pravilno uporabljeno materialno pravo, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1.

Izrek o stroških temelji na 25. členu ZUS-1.


Zveza:

Konvencija o začasnem uvozu člen 2. CZ člen 72, 108, 110, 110/1. Uredba o izvajanju carinskega zakona člen 341, 375.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
10.03.2016

Opombe:

P2RvYy02MjE3MQ==