UPRS Sodba I U 289/2021-13

Jedro

Za to, da posameznik sodi v kmečko gospodinjstvo po določbi drugega odstavka 69. člena ZDoh-2, je odločilno stalno bivanje na skupnem naslovu. Tudi jezikovno pojem „gospodinjstvo“ kaže na skupnost ljudi, ki prebivajo skupaj, pri čemer ni nujno, da te posameznike vežejo sorodstvene vezi. Za odločitev torej niso relevantna dejstva, kot so bivanje v stanovanjski enoti na podlagi najemne pogodbe, kakor tudi ne plačevanje stroškov tekočega vzdrževanja stanovanjske enote.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijano odločbo ugotovila, da se tožnik za leto 2019 šteje za člana kmečkega gospodinjstva skupaj z A. A., s skupnim dohodkom iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti v višini 2.019,76 EUR. Tožniku se določi davčna osnova od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti v višini 553,28 EUR. Za leto 2019 se mu določi davčna osnova v višini 539,84 EUR ter obračunana in odtegnjena predhodna akontacija dohodnine, ki se šteje za akontacijo dohodnine, pripisano teh dohodkom, v višini 53,99 EUR.

2. Tožena stranka je pritožbo tožnika zoper izpodbijano odločbo zavrnila. Med drugim je zavrnila pritožbeni ugovor, da tožnik ni član kmečkega gospodinjstva družine A., ker ima na tem naslovu zgolj najeto sobo. Tožena stranka ugotovi, da mu z izpodbijano odločbo obveznosti iz kmetijstva za leto 2019 niso bile odmerjene. Za leto 2019 se mu določi davčna osnova, v katero se všteva katastrski dohodek in pavšalna cena dohodka na panj in drugi dohodki iz 70. člena Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2) ter obračunana in odtegnjena predhodna akontacija dohodnine, ki se šteje za akontacijo dohodnine pripisano tem dohodkom. Na dan 30. 6. 2019 je bil tožnik lastnik zemljišča s pripisanim katastrskim dohodkom 13,44 EUR. Na ta dan je na istem naslovu stalno prebival tudi A. A., ki je imel za leto 2019 tudi dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti in je zato tudi član kmečkega gospodinjstva. V letu 2019 je kmečko gospodinjstvo prejelo 1.079,68 EUR obdavčljivih subvencij in zato so se le te v enakem delu pripisale obema članoma gospodinjstva. Odločitev prvostopenjskega organa je pravilna, saj je bil tožnik lastnik zemljišča s pripisanim katastrskim dohodkom in je imel na presečni dan stalno prebivališče prijavljeno na istem naslovu, kjer ga ima tudi A. A. Posledično mu je bil pripisan sorazmerni del subvencije in ustrezna akontacija dohodnine, ki se mu upošteva pri informativnem izračunu dohodnine za leto 2019.

3. Tožnik vlaga laično tožbo, v kateri navaja, da mu izpodbijana odločba odmerja dohodnino v znesku 553,28 EUR. Pove, da ni član kmečke družine A., saj je na tem naslovu od 24. 9. 2018 samo najemnik sobe s kopalnico, ki je povsem ločen prostor, nič pa nima z dohodki, ki jih iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti dosega A. A. Poleg kmetijske dejavnosti ima g. A. A. prijavljeno tudi sobodajalstvo in kmečki turizem. Je prejemnik socialne pomoči in je tudi že uvrščen na listo za najem nepridobitnega stanovanja v občini ...

4. Tožba ni utemeljena.

5. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita ter utemeljena s pravilnimi razlogi, ki jih navajata prvostopenjski organ in tožena stranka, zato se sodišče po pooblastilu iz 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) nanje sklicuje. V zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja.

6. V zadevi med strankama ni sporno, da je imel tožnik na dan 30. 6. 2019 na istem naslovu kot A. A. prijavljeno stalno prebivališče, pri čemer je tožnik najemnik sobe z uporabo kopalnice, nadalje da je lastnik zemljišča s pripisanim katastrskim dohodkom in da tudi A. A. dosega dohodke iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti. Sporno pa je, ali sta davčna organa v teh okoliščinah pravilno presodila, da je tudi tožnik član kmečkega gospodinjstva, kot ga določa drugi odstavek 69. člena ZDoh-2. Sporno torej je, ali je član kmečkega gospodinjstva tudi oseba, ki na istem naslovu z drugimi člani prebiva zato, ker je tam najemnik prostora in ima zato na tem naslovu prijavljeno stalno prebivališče.

7. Na podlagi drugega odstavka 69. člena ZDoh-2 je kmečko gospodinjstvo skupnost ene ali več fizičnih oseb, ki imajo na dan 30. junija v davčnem letu po predpisih o prijavi prebivališča prijavljeno isto stalno prebivališče, niso najeta delovna sila, ter se vsaj za enega ali več članov kmečkega gospodinjstva šteje, da opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost po določbah tega zakona in njihov skupni dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti znaša najmanj 200 EUR.

8. Upoštevajoč to določbo, je tudi po presoji sodišča za to, da posameznik sodi v kmečko gospodinjstvo po določbi drugega odstavka 69. člena ZDoh-2, odločilno stalno bivanje na skupnem naslovu. Tudi jezikovno pojem „gospodinjstvo“ kaže na skupnost ljudi, ki prebivajo skupaj, pri čemer ni nujno, da te posameznike vežejo sorodstvene vezi. Za odločitev torej niso relevantna dejstva, kot so bivanje v stanovanjski enoti na podlagi najemne pogodbe, kakor tudi ne plačevanje stroškov tekočega vzdrževanja stanovanjske enote.¹ Zato tudi sodišče ugotavlja, da je tožnik član skupnega kmečkega gospodinjstva po drugem odstavku 69. člena ZDoh-2, kot sta to ugotovila že davčna organa.

9. Izpolnjenost ostalih pogojev pa tožnik s tožbo niti ne izpodbija. Gre za pogoj, da se vsaj za enega ali več članov kmečkega gospodinjstva šteje, da opravlja osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost po določbah tega zakona in njihov skupni dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti znaša najmanj 200 EUR. Na podlagi trinajstega odstavka 69. člena ZDoh-2 pa se šteje, da v okviru kmečkega gospodarstva opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost člani kmečkega gospodinjstva, ki so na dan 30. junija leta, za katero se dohodek ugotavlja, vpisani v zemljiški knjigi oziroma v zemljiškem katastru kot lastniki, zakupniki ali imetniki pravice uporabe kmetijskega ali gozdnega zemljišča na podlagi drugega pravnega naslova.

10. Kot je tožniku pojasnila že tožena stranka, tudi sodišče pojasnjuje, da mu z odločbo št. DT 4213-0964-08188/2019 z dne 23. 4. 2020 ni bil odmerjen davek v višini 553,28 EUR, kot to zmotno meni tožnik, temveč mu je bila v tem znesku določena le davčna osnova, v katero se všteva katastrski dohodek in pavšalna ocena dohodka na panj in drugi dohodki iz 70. člena ZDoh-2, ter obračunana in odtegnjena predhodna akontacija dohodnine, ki je pripisana tem dohodkom. Do odmere davka bo lahko prišlo na podlagi vključitve te osnove v letno odmero dohodnine.

11. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovljeno, materialno pravo je bilo pravilno uporabljeno, sodišče pa v postopku tudi ni kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

12. Sodišče je odločalo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1. Med strankama je namreč sporna razlaga materialnega prava, to je drugega odstavka 69. člena ZDoh-2.

13. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

-------------------------------
¹ Glej tudi sodbo UPRS, I U 426/2021-12 z dne 30. marec 2023 in sodbo UPRS I U 427/2021-12 z dne 10. maj 2023.

Datum zadnje spremembe:

26.04.2024

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 893/2019-9
• UPRS Sodba I U 1821/2020-10
• UPRS Sodba I U 1544/2021-12