UPRS sodba I U 1521/2015

Jedro

Drugostopenjski organ se sploh ni opredelil do tožnikovih navedb, da mu je bil nemški DDV vrnjen. S tem pa po presoji sodišča ni mogoče pritrditi davčnemu organu, da je za tožnika nakupna vrednost vozila predstavljala 44.247,00 EUR. Slednja res izhaja iz računa z dne 1. 7. 2013, ki se glasi na tožnika in se nahaja v upravnih spisih. Z isto številko in datumom pa se na tožnika glasi še en račun, ki ga prilaga tožnik, iz katerega izhaja vrednost predmetnega vozila v višini 37.182,35 EUR. Na slednjem namreč nemški DDV ni vključen. Nepojasnjeno je, zakaj sta bila tožniku za predmetno vozilo izdana dva računa, eden z obračunanim nemškim DDV, in drug brez obračunanega nemškega DDV. Zato dejansko stanje v tem delu ni zadostno ugotovljeno.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločbi Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Ljubljana, DT 4234-1467/2013-2 z dne 2. 8. 2013 in DT-4234-124/2013-1438 (08-150-3-18)-2 z dne 5. 8. 2013 se odpravita in zadeva vrne temu organu v ponoven postopek.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je tožniku 5. 8. 2013 odmeril davek na motorna vozila (v nadaljevanju DMV) od davčne osnove 44.247,00 EUR v znesku 5.752,11 EUR, ki je bil istega dne tudi plačan. Z odločbo z dne 2. 8. 2013 pa je bil tožniku odmerjen davek na dodano vrednost (v nadaljevanju DDV) po stopnji 22 % od davčne osnove 42.934,46 EUR v znesku 9.445,58 EUR. Slednjega je treba plačati v 30 dneh, po preteku tega roka se bodo zaračunale zamudne obresti in začela davčna izvršba. Iz izreka navedene odločbe še izhaja, da pritožba ne zadrži izvršitve te odločbe ter da posebni stroški v tem postopku niso nastali. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik 19. 7. 2013 pri prvostopenjskemu organu prijavil pridobitev novega prevoznega sredstva iz druge države članice EU, v vrednosti 37.182,35 EUR. Prvostopenjski organ se sklicuje na 8a. člen Zakona o davku na motorna vozila (v nadaljevanju ZDMV) in na 36. in 37. člen Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV-1), na podlagi katerega je določena davčna osnova v znesku 42.934,46 EUR in določen DDV po stopnji 22 %, določeni v 40. in 41. členu ZDDV-1.

2. Pritožbeni organ je s sklepom združil tožnikovi pritožbi zoper zgoraj navedeni odločbi v en postopek in z odločbo 8. 6. 2015 tožnikovi pritožbi zavrnil. Tožnik je v pritožbi uveljavljal, da je vrednost predmetnega vozila 37.182,35 EUR in da bi to vrednost moral prvostopenjski organ upoštevati pri odmeri DMV. Slednjega pa je organ prve stopnje odmeril tako, da je pri določitvi davčne osnove upošteval vrednost vozila skupaj z nemškim DDV, torej vrednost v višini 44.247,00 EUR. Po mnenju tožnika pa to ni pravilno ter je posledično tudi napačno odmerjen DDV. Pritožbeni organ tožnikove pritožbene navedbe zavrača kot neutemeljene. Pri odmeri DMV se sklicuje na 6. člen ZDMV. Ob upoštevanju drugega odstavka 6. člena ZDMV meni, da se pri pridobitvi motornega vozila iz druge države članice EU kot prodajna cena šteje nakupna cena. Prvostopenjski organ je zato po mnenju pritožbenega organa kot osnovo za odmero DMV upošteval nakupno ceno vozila, po računu dobavitelja A. iz Nemčije v višini 44.247,00 EUR (neto cena 37.182,35 EUR + 19 % MwSt v znesku 7.064,65 EUR) ter od te osnove obračunal 13 % DMV na podlagi 8.a člena ZDMV v znesku 5.752,11 EUR. Pri tem navaja, da je cena, ki jo dobavitelj iz druge države članice EU zaračuna slovenskemu pridobitelju, za slednjega nakupna cena, ki vključuje tudi vse v državah članicah EU morebiti obračunane in plačane dajatve. Zato zavrača tožnikovo navedbo, da je prvostopenjski organ v odmernem postopku nepravilno ugotovil vrednost DMV v znesku 5.752,11 EUR. Ob upoštevanju navedenega je posledično prvostopenjski organ za odmero DDV pravilno upošteval neto vrednost po navedenem računu v višini 37.182,35 EUR, brez upoštevanja nemškega DDV v višini 7.064,65 EUR, in s prištetim odmerjenim DMV v višini 5.752,11 EUR, kar skupaj znaša 42.934,46 EUR. Pritožbeni organ se pri tem sklicuje tudi na stališče Upravnega sodišča RS iz sodbe U 2455/2006-14 z dne 9. 9. 2008.

3. Tožnik v tožbi izpodbija navedeno odločitev. Meni, da je DMV odmerjen od nepravilne osnove, saj je v davčno osnovo poleg uvozne cene vozila vključen 19 % nemški DDV (neto vrednost 37.182,35 EUR z nemškim DDV v višini 7.064,65 EUR) in tako upoštevana previsoka davčna osnova (v višini 44.247,00 EUR). Za izračun DMV bi morala biti upoštevana kot davčna osnova prodajna uvozna cena, to je neto vrednost v višini 37.182,35 EUR, brez nemškega DDV. Zaradi napačno izračunanega in odmerjenega DMV v višini 5.752,11 EUR, ki ga je davčni organ prištel k neto vrednosti vozila 37.182,35 EUR, je seštevek 42.934,46 EUR upošteval kot osnovo za odmero DDV. Posledično je tudi DDV odmerjen v previsokem znesku. Tožnik se sklicuje na 6. člen ZDMV, ki določa, da je osnova za davek prodajna cena posameznega motornega vozila, ki ne vključuje tega davka in DDV. Citira tudi 38. člen ZDDV-1, iz katerega izhaja, da se v davčno osnovo DDV ne všteva. Smiselno predlaga, da sodišče tožbi ugodi.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz obrazložitev obeh upravnih odločb ter sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

5. Tožba je utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je sporna določitev osnove za odmero DMV od novega motornega vozila, ki ga je tožnik pridobil iz druge države članice EU. Davčna organa sta kot osnovo za odmero DMV upoštevala 44.247,00 EUR (to je vrednost vozila v višini 37.182,35 EUR z nemškim DDV v višini 7.064,65 EUR). Tožnik se s tem ne strinja, saj meni, da davčna osnova za odmero DMV ni določena pravilno in da bi se kot davčna osnova morala upoštevati vrednost vozila, v kateri se ne bi smel upoštevati nemški DDV.

7. Iz prvega odstavka 6. člena ZDMV izhaja, da je osnova za davek prodajna cena posameznega motornega vozila, ki ne vključuje tega davka in DDV. Drugi odstavek tega člena pa določa, da se kot prodajna cena pri pridobitvi motornega vozila iz druge države članice Evropske unije šteje nakupna cena, pri uvozu pa vrednost, določena v prvem do četrtem odstavku 38. člena ZDDV-1. Iz drugega odstavka 38. člena ZDDV-1 pa izhaja, da se v davčno osnovo iz prvega in petega odstavka tega člena vštevajo, če niso že všteti: trošarine in drugi davki, ki se plačajo zunaj države članice uvoza, in tiste, ki se plačajo zaradi uvoza, razen DDV.

8. Tožnik je v pritožbenem postopku drugostopenjskemu organu predložil tudi dokazilo (računalniški izpisek prometa na računu), da je dobil 8. 8. 2013 vrnjen v Nemčiji plačan 19% DDV v višini 7.065,00 EUR. Pritožbeni organ se do navedenega ni opredelil. V svoji obrazložitvi je navedel, da je cena, ki jo dobavitelj iz druge države članice EU zaračuna slovenskemu pridobitelju, za slednjega nakupna cena, v katero se všteje tudi DDV druge države članice.

9. Po presoji sodišča pa v predmetni zadevi davčna organa dejanskega stanja nista popolno ugotovila. Kot že omenjeno, se drugostopenjski organ sploh ni opredelil do tožnikovih navedb, da je bil tožniku nemški DDV tudi vrnjen. S tem pa po presoji sodišča ni mogoče pritrditi davčnemu organu, da je za tožnika nakupna vrednost vozila predstavljala vrednost 44.247,00 EUR. Slednja res izhaja iz računa št. 762013Bz dne 1. 7. 2013, ki se glasi na tožnika, ki se nahaja v upravnih spisih. Z isto številko in datumom pa se na tožnika glasi še en račun, ki ga prilaga tožnik, iz katerega izhaja vrednost predmetnega vozila v višini 37.182,35 EUR. Na slednjem računu namreč nemški DDV ni vključen. Nepojasnjeno je, zakaj sta bila tožniku za predmetno vozilo izdana dva računa, eden z obračunanim nemškim DDV, in drug brez obračunanega nemškega DDV. Zato dejansko stanje po presoji sodišča v tem delu ni zadostno ugotovljeno. Od pravilno ugotovljenega dejanskega stanja pa je odvisna odločitev v predmetni zadevi, tako odmera DMV kot posledično odmera DDV. Zato na drugačno odločitev v navedeni zadevi ne more vplivati sklicevanje drugostopenjskega organa na sodbo Upravnega sodišča U 2455/2006-14 z dne 9. 9. 2008.

10. Iz navedenih razlogov je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijana akta odpravilo in vrnilo temu organu v ponoven postopek.

11. Pravni pouk temelji na določbi 73. člena ZUS-1.

Datum zadnje spremembe:

13.10.2016

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba III U 363/2014
• UPRS sodba III U 362/2014
• UPRS Sodba I U 187/2017-10