UPRS sodba I U 1124/2015

Jedro

V obravnavani zadevi ni spora o tem, da je imela tožeča stranka v obdobju od 16. 3. 1979 do 29. 4. 2014 prijavljeno stalno prebivališče v drugem stanovanju in da je v odsvojenem stanovanju stalno prebivališče prijavila šele po njegovi odsvojitvi, dne 29. 4. 2014 in da torej (vsaj) eden od pogojev za priznanje olajšave ni izpolnjen. Zato triletno dejansko bivanje v odsvojenem stanovanju, ki ga zatrjuje in s predlaganim zaslišanjem dokazuje tožnica, ne more vplivati na odločitev.

Po določbi prvega odstavka 16. člena ZDPN-2 lahko davčni zavezanec zahteva, da se odločba o odmeri davka (na promet nepremičnin) odpravi in da se mu davek, ki ga je sam plačal, vrne, če se pogodba o prenosu nepremičnine razdre, preden je opravljen prenos na novega pridobitelja, ali jo sodišče z odločbo izreče za neveljavno.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Ljubljana, št. DT 24-00881 z dne 20. 6. 2014 se odpravi in se zadeva vrne davčnemu organu prve stopnje v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Davčni urad Ljubljana je tožnici z izpodbijano odločbo odmeril in naložil v plačilo dohodnino od dobička iz kapitala od odsvojitve nepremičnin od davčne osnove 68.730,14 EUR po stopnji 10 % v znesku 6.873,01 EUR. Davčna oprostitev po 2. točki drugega odstavka 96. člena Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2) se tožnici ne prizna, ker v odsvojeni nepremičnini ni imela prijavljenega stalnega prebivališča v času treh let pred odsvojitvijo, kar je eden od kumulativno predpisanih pogojev za davčno oprostitev.

2. Ministrstvo za finance je z odločbo DT-499-05-115/2014-2 z dne 26. 6. 2015 pritožbo tožnice kot neutemeljeno zavrnilo in pritrdilo razlogom organa prve stopnje. V zvezi s pritožbenimi navedbami poudarja, da gre v zadevi za pravno vezano odločitev in ne za odločanje po prostem preudarku. Davčna oprostitev po 2. točki drugega odstavka 96. člena ZDoh-2 je pogojena s tremi sočasno izpolnjenimi pogoji, v obravnavanem primeru pa eden od njih (stalno prebivališče vsaj zadnja tri leta pred odsvojitvijo) ni izpolnjen. Z dejanskim bivanjem izpolnitve tega pogoja ni mogoče utemeljevati, saj stalno prebivališče pomeni ustrezno registracijo v javni evidenci. Z dokazi, ki jih je predlagala tožnica, je mogoče dokazovati dejansko bivanje, ki v zadevi ni sporno, ne pa prijave stalnega prebivališča. V zvezi z navedbami (pri)tožnice, da je bila prodajna pogodba zaradi neizpolnitve pogodbe na strani kupovalke razvezana po samem zakonu (prvi odstavek 104. člena Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ) pa pritožbeni organ ugotavlja, da niti Zakon o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) niti ZDoh-2 ne določata neposredne pravne podlage za vračilo davka od dobička iz kapitala zaradi razveze pogodbe o odsvojitvi nepremičnine. V primeru prodaje nepremičnine je prodajalec tudi zavezanec za davek na promet nepremičnin v skladu z določbami Zakona o davku na promet nepremičnin (v nadaljevanju ZDPN-2), ki pa v 16. členu opredeljuje možnosti za vračilo davka. V zvezi z vračilom davka od dobička iz kapitala je zato treba smiselno presojati, ali so izpolnjeni pogoji za odpravo odločbe o odmeri davka na promet nepremičnin in vračilo davka in posledično utemeljenost tudi vračila davka od dobička iz kapitala na podlagi odločbe o odmeri davka od dobička iz kapitala. (Pri)tožnici je bilo že v odločbi Finančne uprave Republike Slovenije št. DT 4236-3511/2014-4 08-150-3-11 z dne 16. 9. 2014 (kot tudi v odločbi pritožbenega organa št. DT 499-18-70/2014 z dne 24. 6. 2015) pojasnjeno, zakaj pogoji za vračilo davka niso izpolnjeni. Iz dejstev in dokazil, ki so bila predložena davčnemu organu, ni mogoče nedvoumno ugotoviti, ali je bila pogodba o odsvojitvi nepremičnine razdrta ali ne. Glede na razloge, ki jih za oziroma proti razdrtju pogodbe navajata tako pritožnica kot druga pogodbena stranka in so razvidni iz spisovnega gradiva, v konkretni zadevi ni mogoče sklepati na jasen odgovor glede razdrtja pogodbe, zato je prav, da se o tem, katera pogodbena stranka v konkretni zadevi ni izpolnila svojega dela obveznosti in kakšne pravne posledice so zato nastale, izjasni sodišče po presoji vseh okoliščin. Zgolj na podlagi zatrjevanega razdrtja pogodbe s strani (pri)tožnice pa na takšno pravno posledico (še) ni mogoče sklepati. V zvezi s stališčem, da zaradi zatrjevanega razdrtja pogodbe ni prišlo do odsvojitve nepremičnine v smislu določbe 94. člena ZDoh-2, pritožbeni organ še pojasni, da se kot čas pridobitve kapitala (101. člen) in čas odsvojitve kapitala (102. člen) šteje datum sklenitve pogodbe. V konkretni zadevi je bila pogodba o odsvojitvi nepremičnine sklenjena dne 18. 4. 2014 in kot takšna tudi predložena davčnemu organu zaradi odmere davčne obveznosti. Do odsvojitve kapitala je zato v skladu z določbami ZDoh-2 nesporno prišlo, ali je bila predmetna pogodba razdrta, pa bo, kot že navedeno, ugotovljeno v sodnem postopku.

3. Tožnica se z odločitvijo ne strinja. Toži iz vseh razlogov po prvem odstavku 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in predlaga, da sodišče po opravljeni glavni obravnavi tožbi ugodi, izpodbijano odločbo razveljavi (pravilno: odpravi), vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek, toženi stranki pa naloži povrnitev priglašenih stroškov postopka z zamudnimi obrestmi.

4. Tožnica je s prodajalko (pravilno: kupovalko) A.A. sklenila Prodajno pogodbo za nepremičnino. Davek na promet nepremičnin je bil odmerjen in plačan 29. 4. 2014. Tožnica je v celoti izpolnila vse obveznosti po navedeni pogodbi, do prenosa lastninske pravice pa ni prišlo zaradi neizpolnitve pogodbenih obveznosti na strani kupovalke, saj do datuma 30. 4. 2014 ni nakazala kupnine iz pogodbe, kar je bila tudi bistvena sestavina pogodbe. Ker kupnina ni bila nakazana, je tožnica kupovalko obvestila, da je prodajna pogodba zaradi neizpolnitve pogodbe na strani kupovalke skladno s prvim odstavkom 104. člena OZ razvezana po samem zakonu. Iz navedenega razloga tožnica uveljavlja oprostitev plačila davka, saj do prenosa lastninske pravice ni prišlo, niti ni zainteresirana za sklenitev prodajne pogodbe s kupovalko. Razveza pogodbe je v obravnavanem primeru nastopila na podlagi zakona in ne sporazuma pogodbenih strank ali enostranskega odstopa od pogodbe. Zato vztraja, da do odsvojitve nepremičnine ni prišlo in zato ni podlage za obdavčitev.

5. Vztraja tudi pri ugovoru napačne uporabe določb 2. točke drugega odstavka 96. člena ZDoh-2, ki jih citira, in po katerih ne gre zgolj za izpolnjevanje kriterija prijave stalnega bivališča, temveč dejanskega bivanja zadnje tri leta, kar pa tožnica v celoti izpolnjuje in kar lahko potrdita tožnica osebno in predlagana priča.

6. V postopku so bile grobo kršene tudi določbe o vročanju, saj je bila izpodbijana odločba izdana 20. 6. 2014, opomin za plačilo pa je bil tožnici poslan še pred vročitvijo odločbe (24. 9. 2014).

7. Kot dokaz predlaga zaslišanje tožnice in priče B.B., Prodajno pogodbo z dne 18. 4. 2014, zahtevek za razveljavitev pogodbe z dne 2. 5. 2014, vpogled v z. k. izpisek za obravnavano nepremičnino, dokazilo o vročitvi in vpogled v pravdni spis Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. II P 1535/2014.

8. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih. Predlaga zavrnitev tožbe.

9. Tožba je utemeljena.

10. Odločitev, da se tožeči stranki oprostitev davka na podlagi 2. točke drugega odstavka 96. člena ZDoh-2 ne prizna, je po presoji sodišča pravilna in skladna z zakonom. Sodišče se v tem delu v celoti strinja in sklicuje na razloge izpodbijane odločbe in odločbe o pritožbi. Po določbi 2. točke drugega odstavka 96. člena ZDoh-2 se dohodnine ne plača od dobička iz kapitala, doseženega pri odsvojitvi stanovanja (ali stanovanjske hiše, ki ima največ dve stanovanji, s pripadajočim zemljiščem), v katerem je imel zavezanec prijavljeno stalno prebivališče in ga je imel v lasti ter je tam dejansko bival vsaj zadnja tri leta pred odsvojitvijo. Navedeno, po presoji sodišča jasno zakonsko besedilo, ne omogoča razlage, da sta kot pogoj za davčno oprostitev predpisana le lastništvo in dejansko bivanje, ne pa tudi prijavljeno stalno prebivališče, oziroma da se zahteva „vsaj zadnja tri leta pred odsvojitvijo“ ne nanaša na pogoj prijave stalnega prebivališča. Iz zakona nedvoumno izhaja, da so predpisani pogoji trije in da morajo biti izpolnjeni kumulativno. V obravnavani zadevi pa ni spora o tem, da je imela tožeča stranka v obdobju od 16. 3. 1979 do 29. 4. 2014 prijavljeno stalno prebivališče v drugem stanovanju in da je v odsvojenem stanovanju stalno prebivališče prijavila šele po njegovi odsvojitvi, dne 29. 4. 2014 in da torej (vsaj) eden od pogojev za priznanje olajšave ni izpolnjen. Zato triletno dejansko bivanje v odsvojenem stanovanju, ki ga zatrjuje in s predlaganim zaslišanjem dokazuje tožnica, ne more vplivati na odločitev.

11. Sodišče se strinja tudi z razlogi, s katerimi se pritožbeni organ izreče do navedb tožnice, da v obravnavani zadevi do odsvojitve nepremičnine ni prišlo. Za čas odsvojitve kapitala se skladno s 102. členom ZDoh-2 šteje datum sklenitve pogodbe, ne glede na to, kdaj je na njeni podlagi prenesena lastninska pravica in ne glede na čas prejema kupnine.

12. V zvezi z vprašanjem upoštevnosti določb ZDPN-2 o posebnih primerih vračila davka, se sodišče strinja s stališčem tožene stranke o njihovi smiselni uporabi tudi v postopku odločanja o vračilu dohodnine od dobička iz kapitala od odsvojitve nepremičnine. Strinja se tudi s smiselno izraženim stališčem, da se v primeru, ko je pogodba razdrta še pred izdajo odmerne odločbe, določbe 16. člena ZDPN-2 smiselno uporabijo že v postopku odmere dohodnine od dobička iz kapitala od odsvojitve nepremičnine in ne šele po tem, ko je izdana odločba.

13. Po določbi prvega odstavka 16. člena ZDPN-2 lahko davčni zavezanec zahteva, da se odločba o odmeri davka (na promet nepremičnin) odpravi in da se mu davek, ki ga je sam plačal, vrne, če se pogodba o prenosu nepremičnine razdre, preden je opravljen prenos na novega pridobitelja, ali jo sodišče z odločbo izreče za neveljavno.

14. V obravnavani zadevi sodišče ugotavlja, da tožeča stranka v postopku pred izdajo odmerne odločbe razdrtja pogodbe kot podlage za to, da se ji davek po vloženi davčni napovedi ne odmeri, ni uveljavljala. Uveljavljala ga je šele v pritožbenem postopku. Pritožbeni organ je (v korist tožnice) navedbe v tem delu presodil z upoštevanjem ugotovitev organov prve in druge stopnje v postopku odločanja o zahtevi tožnice, da se zaradi razdrtja pogodbe odločba o odmeri davka na promet nepremičnin odpravi in plačani davek vrne. Zato je tudi sodišče vpogledalo upravne spise zadeve 4236-3511/2014, ki so bili sodišču predloženi v upravnem sporu I U 1128/2015 in presodilo utemeljenost sklepa, da po izvedenem ugotovitvenem postopku zatrjevano razdrtje pogodbe ni dokazano.

15. Pri tem sodišče, enako kot v sodbi I U 1128/2015 ugotavlja, da v postopku izdaje odločbe v zadevi vračila davka na promet nepremičnin zbrani dokazi niso bili oziroma niso bili pravilno presojeni. Prva ugotovitev se nanaša na vsebino tožbe in odgovora na tožbo v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. II P 1535/2014, ki se nahajata v upravnem spisu, druga ugotovitev pa na izjavo druge pogodbene stranke (kupovalke). Te namreč ni mogoče presojati brez upoštevanja zahtevkov, ki se uveljavljajo v pravdi, predvsem pa ne ločeno od vsebine poziva davčnega organa, v zvezi s katerim je bila podana. Iz poziva namreč sledi zahteva davčnega organa naslovnici, da predloži izjavo, iz katere bo nedvomno razvidno, da kot kupec odstopa od pogodbe.

16. Iz navedenih razlogov je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 in zadevo vrnilo davčnemu organu prve stopnje v ponovni postopek in odločanje.

17. Odločitev o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 in drugem odstavku 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Ur. l. RS, št. 24/07, 107/13).

18. Sodišče je v zadevi odločilo na seji na podlagi prve alinee drugega odstavka 59. člena ZUS-1.

Datum zadnje spremembe:

27.09.2016

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba I U 1956/2014
• UPRS sodba I U 1715/2013
• sodba I U 1173/2009