UPRS sodba I U 90/2016

Jedro

Znižanje davčne osnove zaradi pobota je posebno pravno dejstvo, ki se lahko uveljavlja v napovedi za odmero davka od odsvojitve vrednostnih papirjev, a ga je potrebno posebej napovedati.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Finančna uprava RS (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijano odločbo tožniku odmerila dohodnino od dobička iz kapitala od odsvojitve nepremičnin od davčne osnove 7.946,29 EUR po stopnji 15 % v znesku 1.191,94 EUR. Odmerjena dohodnina mora biti plačana v 30 dneh od vročitve odločbe, po preteku tega roka bodo tožniku zaračunane zamudne obresti in začet postopek davčne izvršbe. Iz izreka izpodbijane odločbe še izhaja, da posebni stroški v tem postopku niso nastali ter, da pritožba ne zadrži izvršitve te odločbe.

2. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik v sladu s 326. členom Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) vložil napoved za odmero dohodnine od dobička iz kapitala pri odsvojitvi nepremičnine. Prvostopenjski organ se sklicuje na Zakon o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2), ki v prvem odstavku 97. člena določa, da je osnova za davek od dobička iz kapitala razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi. Glede na to, da je bila vrednost predmetne nepremičnine (parc. št. 2005/1 v k. o. …) ob pridobitvi 1.444,27 EUR in ob odsvojitvi 9.500,00 EUR, je prvostopenjski organ, ob upoštevanju določb 98. člena in 99. člena ZDoh-2, ugotovil davčno osnovo v višini 7.946,29 EUR. V skladu s 132. členom ZDoh-2 je od navedene davčne osnove odmeril dohodnino od dobička iz kapitala po stopnji 15 % v znesku 1.191,94 EUR.

3. Drugostopenjski organ je tožnikovo pritožbo zavrnil, saj je navedeno odločitev ocenil kot pravilno. Zavrača tožnikove ugovore, da ta odločitev ni pravilna in tudi tožbene navedbe, da bi moralo biti upoštevano, da je imel v drugi davčni odločbi, ki se prav tako nanaša na leto 2014, tožnik izgubo. Drugostopenjski organ pojasnjuje, da je po določbah ZDoh-2 (97. člen in 104. člen) sicer določena pravica do pobota dobičkov in izgub kapitala, ustvarjenih v istem davčnem letu, vendar pa je način uveljavljanja te pravice določen v ZDavP-2. Slednji v četrtem odstavku 326. člena določa, da lahko zavezanec uveljavlja zmanjšanje pozitivne davčne osnove v smislu drugega odstavka 97. člena ZDoh-2 v napovedi za odmero davka od dobička iz kapitala od odsvojitve vrednostnih papirjev, ki jo mora davčni zavezanec vložiti do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto. Tožnik bi tako pobot iz naslova izgube, ustvarjene pri odsvojitvi vrednostnih papirjev in dobička, ustvarjenega pri odsvojitvi nepremičnine za leto 2014, lahko uveljavljal le v napovedi za odmero davka od dobička iz kapitala od odsvojitve vrednostnih papirjev, ki bi morala biti vložena do 28. februarja 2015.

4. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in jo izpodbija s tožbo. Meni namreč, da je izdana na podlagi napačno ugotovljenega dejanskega stanja. V izpodbijani odločbi je napačno naveden datum odsvojitve nepremičnine, to je 1. 1. 2015. Pravilen datum odsvojitve je 15. 12. 2014 in je jasno naveden na prodajni pogodbi. Zaradi v odločbi napačno navedenega datuma odsvojitve predmetne nepremičnine, v postopku ni bilo upoštevano, da se dohodek od dobička iz kapitala in realizirana izguba v istem koledarskem letu seštevajo oziroma odštevajo. Tožniku je bila namreč z odločbo prvostopenjskega organa z dne 24. 4. 2015 ugotovljena negativna davčna osnova za leto 2014 v višini 14.669,72 EUR, zaradi česar je tudi ob upoštevanju dobička iz kapitala od odsvojitve predmetne nepremičnine (v višini 7.946,29 EUR), davčna osnova še vedno ni pozitivna. Zato meni, da ne more biti zavezan za plačilo dohodnine.

5. Tožnik se tudi ne strinja z obrazložitvijo drugostopenjskega organa. Le-ta je tožnikovo pritožbo zavrnil, pri čemer je navedel, da napaka glede datuma odsvojitve predmetne nepremičnine naj ne bi imela davčnih posledic za tožnika, saj naj bi tožnik pravico do pobota lahko uveljavljal samo v davčni napovedi, vloženi do 28. 2. 2015. Tožnik se pri tem sklicuje, da je 9. 2. 2015 oddal napoved za odmero davka od dobička iz kapitala pri odsvojitvi nepremičnine, torej pravočasno (do 28. 2. 2015), kar naj bi drugostopenjski organ spregledal. Zato meni, da je zavajajoče sklicevanje drugostopenjskega organa na četrti odstavek 326. člena ZDavP-2, saj je napoved za odmero dohodnine od odsvojitve nepremičnine podal pravočasno. Ker navedeno v postopku ni bilo upoštevano, je tožnik isto napoved ponovno vložil 3. 7. 2015. Tožnik predlaga, da sodišče tožbi ugodi in odloči tako, da ni zavezan za plačilo odmerjene dohodnine ter, da se mu povrne plačana sodna taksa.

6. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz obrazložitev upravnih odločb ter predlaga zavrnitev tožbe.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Po pregledu izpodbijane odločbe in upravnih spisov sodišče ugotavlja, da je odločitev prvostopenjskega organa pravilna in zakonita. Sodišče se strinja z razlogi, s katerimi je v obrazložitvi izpodbijane odločbe odločitev pojasnil prvostopenjski organ in z razlogi, s katerimi je zavrnil pritožbene ugovore drugostopenjski organ ter se nanje, v kolikor so tožbeni ugovori enaki ugovorom, ki jih je tožnik uveljavljal v pritožbi, nanje tudi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi z ugovori, ki jih tožeča stranka uveljavlja v tožbi, sodišče še dodaja:

9. Po določbi 92. člena ZDoh-2 je dobiček iz kapitala dobiček, dosežen z odsvojitvijo kapitala. Za kapital se štejejo: - nepremičnina, ne glede na to, ali je bila odsvojena v spremenjenem ali nespremenjenem stanju; - vrednostni papirji in deleži v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja; - investicijski kuponi (93. člen ZDoh-2). Kot sta navedla že oba organa je v 97. člen ZDoh-2 določeno, da je davčna osnova od dobička iz kapitala razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi, pri čemer je možno na podlagi določbe drugega odstavka 97. člena ZDoh-2 v primeru, kadar je razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala v času pridobitve negativna (izguba), v letu, za katero se odmerja dohodnina, za navedeno izgubo zmanjšati pozitivno davčno osnovo za dobiček iz kapitala po tem poglavju, vendar ne več, kot znaša pozitivna davčna osnova. Po navedenem je z davkom od dobička iz kapitala obdavčena vsaka odsvojitev iz kapitala (vrednostnih papirjev, deležev v družbah, investicijskih kuponov ali nepremičnin), pri kateri je dosežena razlika v ceni med vrednostjo v času pridobitve in vrednostjo v času odsvojitve (dobiček), z upoštevanjem vseh zakonsko določenih zmanjšanj davčne osnove. V četrtem odstavku 326. člena ZDavP-2 je določeno, da lahko zavezanec uveljavlja zmanjšanje pozitivne davčne osnove v smislu določbe drugega odstavka 97. člena ZDoh-2 v napovedih za odmero davka od dobička iz kapitala od odsvojitve vrednostnih papirjev, ki jo mora vložiti do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto. S tem imajo zavezanci možnost uveljavljati pravico do pobota. To možnost pa je potrebno uveljavljati v davčni napovedi za odmero davka od dobička iz kapitala od odsvojitve vrednostnih papirjev, česar pa tožnik v obravnavani zadevi ni storil.

10. V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožnik pri prvostopenjskemu organu vložil napoved za odmero dohodnine od dobička iz kapitala pri odsvojitvi nepremičnine. Davčna osnova, ki jo je ugotovil prvostopenjski organ (razlika med vrednostjo nepremičnine v času pridobitve in v času odsvojitve) ni sporna in ji tožnik ne ugovarja. Za tožnika pa je sporno, ker prvostopenjski organ pri ugotavljanju, ali je tožnik zavezanec za plačilo dohodnine pri odsvojitvi omenjene nepremičnine ni upošteval, da je bila tožniku za leto 2014 izdana (druga) odločba (z dne 24. 4. 2015), s katero je bila ugotovljena tožnikova izguba od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov v znesku 14.669,72 EUR in odločeno, da se dohodnina ne odmeri. Zato tožnik meni, da bi v predmetnem postopku morala biti upoštevana omenjena izguba, zaradi česar tožnik ne more biti zavezanec za plačilo predmetne dohodnine.

11. Navedeni tožnikovi ugovori po presoji sodišča niso utemeljeni. Že drugostopenjski organ je tožniku pravilno pojasnil, da je potrebno glede na 326. člen ZDavP-2 zmanjšanje pozitivne davčne osnove od dobička iz kapitala napovedati na predpisan način (v napovedi) in v predpisanem roku do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto. V zvezi s tožnikovo navedbo, da je to tudi (pravočasno) storil, pa sodišče pojasnjuje, da (pravočasno) oddana napoved za odmero davka od dobička iz naslova odsvojitve nepremičnine ne pomeni tudi pravočasnega uveljavljanja pobota med doseženo izgubo iz naslova odsvojitve vrednostnih papirjev in dobička iz naslova odsvojitve nepremičnine. Znižanje davčne osnove zaradi pobota je posebno pravno dejstvo, ki se lahko uveljavlja v napovedi za odmero davka od odsvojitve vrednostnih papirjev, a ga je potrebno posebej napovedati. Tega pa tožnik očitno ni storil. Ni pa dolžnost davčnega organa, da bi izvajal pobot sam po uradni dolžnosti, saj davčni organ tako ravna le v postopku odmere davka od odsvojitve vrednostnih papirjev, kjer pa mora biti, kot že rečeno, pobot posebej napovedan. Glede na zakonsko dikcijo obstajata dva davčna postopka, kjer se lahko plusi in minusi med sabo pobotajo, vendar le, če so uveljavljeni v postopku odmere davka od dobička od vrednostnih papirjev – peti odstavek 326. člena ZDavP-2.

12. V zvezi s tožnikovimi ugovori, da v zadevi ni bilo pravilno ugotovljeno dejansko stanje glede datuma odsvojitve nepremičnine, pa se sodišče sklicuje na obrazložitev drugostopenjske odločbe. Tožena stranka je v obrazložitvi slednje pravilno pojasnila, da je napako, ki se nanaša na datum odsvojitve predmetne nepremičnine, prvostopenjski organ popravil v sklepu z dne 24. 11. 2015. Prav tako je tožena stranka pravilno pojasnila, da navedena napaka ni imela davčnih posledic in da ne vpliva na zakonitost in pravilnost izpodbijane odločitve. Iz vseh navedenih razlogov sodišče tožnikove ugovore zavrača kot neutemeljene.

13. Ker je po povedanem izpodbijana odločba zakonita in pravilna, je sodišče tožbo na podlagi določb 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

14. Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

Datum zadnje spremembe:

19.09.2016

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba I U 1036/2015
• sodba U 1744/2008
• Sodba U 589/2001