<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

UPRS sodba III U 163/2015

Sodišče:Upravno sodišče
Oddelek:Javne finance
ECLI:ECLI:SI:UPRS:2015:III.U.163.2015
Evidenčna številka:UN0021788
Datum odločbe:02.10.2015
Senat, sodnik posameznik:Andrej Orel (preds.), Lea Chiabai (poroč.), mag. Damjan Gantar
Področje:DAVKI
Institut:dohodnina - odmera akontacije od dohodnine - poklicna renta - sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja

Jedro

Od dohodka, ki ga prejema pri B., tožnica na Švedskem davka ni plačala, pač pa ji je bil le obračunan, nato odtegnjen, vendar pa prav zaradi upoštevanja Sporazuma med SFRJ in Kraljevino Švedsko o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja tudi vrnjen, kar pomeni, da je tožnica zavezana poravnati davek od tega dohodka v državi, kjer je rezidentka, torej v Republiki Sloveniji.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Upravni organ prve stopnje je z izpodbijano odločbo tožnici za leto 2014 odmeril akontacijo dohodnine od pokojnine za obdobje od 1.1.2014 do 31.12.2014 v znesku 0,00 EUR, od pokojninske rente pa za isto obdobje v znesku 559,50 EUR ter odločil način plačila. Nadalje je določil, da se pokojninska renta všteva v letno davčno osnovo za odmero dohodnine.

2. V obrazložitvi odločitve je upravni organ prve stopnje pojasnil, da je tožnica, sicer rezidentka Republike Slovenije, napovedala pokojnino za davčno leto 2014, ki jo prejema pri tujemu izplačevalcu dohodka, to je A. Švedska, v višini 9.048,00 EUR. Izplačevalec njene pokojnine ni plačnik davka v Republiki Sloveniji. Nadalje je ugotovil, da 5. odstavek 22. člena Sporazuma med SFRJ in Kraljevino Švedsko o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja, ki je bil z Aktom o nasledstvu sporazumov nekdanje Jugoslavije prenesen v slovenski pravni red, določa, da se v primeru, ko se dohodek ali premoženje že obdavči na Švedskem, v Jugoslaviji (sedaj RS) oprosti tak dohodek ali premoženje davka, vendar pa se lahko ob obračunavanju davka od preostalega dohodka ali premoženja te osebe uporabi davčno stopnjo, ki bi se uporabila, če dohodek, oziroma premoženje, davka ne bi bilo oproščeno. Upravni organ je ugotovil, da je bila tožnici pokojnina v Kraljevini Švedski izplačana iz javnih sredstev, od tega pa odmerjen in plačan davek, zaradi česar je tožnico oprostil plačila akontacije dohodnine od tega dohodka.

3. Upravni organ prve stopnje je nadalje ugotovil, da je tožnica v napovedi za odmero akontacije dohodnine kot svoj dohodek napovedala tudi rento v višini 4.476,00 EUR letno, ki jo prejema pri izplačevalcu B. Švedska. Ker ta ni plačnik davka, je davčni organ pri odmeri akontacije dohodnine ta znesek upošteval kot znesek letne pokojninske rente tožnice ter ob upoštevanju dejstva, da s tem tožnica ne dosega pretežnega dela svojih dohodkov, na podlagi 6. odstavka 127. člena Zakona o dohodnini izračunal akontacijo dohodnine od tega dohodka po stopnji 25% brez olajšav.

4. Upravni organ druge stopnje je zavrnil tožničino pritožbo zoper izpodbijano odločbo, v kateri je zatrjevala, da je prihodek, ki je označen kot renta, dejansko dodatek k poklicni pokojnini, od katerega je v Kraljevini Švedski tudi že plačala vse davke. V obrazložitvi svoje odločitve je pojasnil, da sporni dohodek izplačevalca B. ni dohodek, ki bi izhajal iz sistema javnega socialnega zavarovanja Švedske, za obdavčitev katerega bi imela prednostno pravico do davka država vira, torej Švedska, pač pa za dohodek, za katerega je pri odmeri dohodnine pristojna le država rezidentstva, torej Republika Slovenija. Tožnica v pritožbi pritrjuje ugotovitvi, da je sporni dohodek poklicna pokojnina, enako pa to izhaja tudi iz podatkov, ki so bili v postopku odmere akontacije dohodnine pridobljeni na podlagi postopka izmenjave podatkov s pristojnimi organi na Švedskem. Posledično to pomeni, da ni pravne podlage, da bi se pri odmeri akontacije dohodnine upošteval tuji davek, navsezadnje pa za to niti ni dejanske podlage, saj iz pridobljenih podatkov, kot tudi dokumentov, ki jih je tožnica priložila pritožbi, izhaja, da je bil od tega dohodka na Švedskem davek sicer predhodno odtegnjen, vendar pa, je bil, glede na določila Sporazuma, tožnici naknadno povrnjen.

5. Tožnica se s takšno odločitvijo ni strinjala in je v tožbi zatrjevala, da je bilo dejansko stanje napačno ugotovljeno, posledično pa zmotno uporabljeno materialno pravo. Navajala je, da je od pokojnine, ki jo prejema na Švedskem, poravnala vse davke in zato kot rezidentka Slovenije ni zavezanka za plačilo davka. Vsi njeni prihodki izhajajo iz delovnega razmerja, iz potrdila, ki ga je priložila pritožbi, pa izhaja, da so bili od teh prihodkov vsi davki plačani. Da je njeno stališče pravilno, izhaja tudi iz določbe tožene stranke št. DT 4210-203/2014-10 z dne 11.5.2015 in sklepa št. DT 4210-203/2014-11 z dne 18.5.2015, kjer je navedeno, da ji je bila dohodnina neupravičeno obračunana, ker je vse davke poravnala v Republiki Švedski, kjer prejema pokojnino. Pri tem je, kot je navajala, potrebno upoštevati konvencijo, oziroma sporazum med SFRJ in Kraljevino Švedsko, ki poudarja, da ne sme priti do dvojnega obdavčevanje. Zato je predlagala, da se odločbi upravnega organa prve in druge stopnje odpravita, njej pa povrnejo stroški postopka.

6. Tožena stranka na tožbo po vsebini ni odgovorila.

7. Tožba ni utemeljena.

K točki I. izreka:

8. Po presoji sodišča je odločba toženke pravilna in zakonita, izhaja iz podatkov v upravnih spisih ter ima oporo v materialnih predpisih, na katere se sklicuje. Upravni organ prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedel utemeljene razloge za svojo odločitev, te pa je dodatno argumentiral upravni organ druge stopnje. Sodišče je zato v celoti sledijo njuni obrazložitvi (2. odstavek 71. člena Zakona o upravnem sodišču - v nadaljevanju: ZUS-1). V zvezi s tožničinimi navedbami pa še dodaja:

9. Pri odločanju je sodišče izhajalo iz določb Sporazuma med SFRJ in Kraljevino Švedsko o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja (v nadaljevanju: Sporazum). 1. odstavek 18. člena Sporazuma določa, da se pokojnine in drugi podobni prejemki obdavčijo le v državi pogodbenici, katere rezident je uživalec take pokojnine ali prejemka. Če fizični osebi pokojnino izplača država pogodbenica ali njena družbenopolitična skupnost iz proračuna ali iz posebnih skladov, se tak dohodek obračuna v tej državi, kljub temu pa obdavči le v drugi državi pogodbenici, če je prejemnik tovrstne pokojnine ali dohodkov državljan in rezident te države (2. odstavek). Pokojnina, ki jo fizična oseba doseže z delom v zvezi z gospodarsko dejavnostjo ene izmed držav pogodbenic ali njene družbeno politične skupnosti, se obdavči izključno v državi pogodbenici, katere rezident je fizična oseba (3. odstavek). Izjemo od opisanega pravila določa 4. odstavek 18.člena Sporazuma, po katerem se plačila, ki so opravljena po sistemu javnega socialnega zavarovanja države pogodbenice, lahko obdavčijo v tej državi, ne glede na rezidentstvo prejemnika takega izplačila.

10. Tožnica je v tožbi oporekala izračunu akontacije dohodnine za leto 2014, vendar le v delu dohodka, ki ga prejema pri izplačevalcu B. Švedska, medtem ko glede preostalih dohodkov izračun akontacije dohodnine za tožnico ni bil sporen. Za sporni dohodek je v pritožbi zoper odločbo upravnega organa prve stopnje navajala, da gre za poklicno pokojnino (s tem je dejansko pritrdila ugotovitvi upravnega organa), v tožbi pa je smiselno enako trdila, da gre za dohodek iz poklicnega pokojninskega zavarovanja. Enako kot toženka je potrdila, da so dohodki iz tega naslova po svoji vsebini enaki pokojninski renti.

11. Tožnica torej presoji toženke, ki je njene dohodke, ki jih prejema pri izplačevalcu B. Švedska opredelila kot poklicno rento, po vsebini ne oporeka, trdi pa, da ji je bil od tega dohodka, enako kot od dohodka javne pokojnine, ki jo prejema na Švedskem, že obračunan in odtegnjen davek, kar pa pomeni, da je v tem obsegu dvakrat obdavčena. Sodišče ugotavlja, da podatki iz upravnega spisa (podatki, pridobljeni s poizvedbami upravnega organa prve stopnje) takemu stališču tožnice ne pritrjujejo, pač pa, ravno nasprotno, dokazujejo, da je bil iz naslova dohodka, ki ga tožnica prejema pri B. Švedska, tožnici davek sicer najprej obračunan in odtegnjen v višini 14.421 SEK, nato pa ji ob upoštevanju določbe 8. člena Sporazuma vrnjen. To dokazuje tudi potrdilo B. Švedska z dne 18.12.2014, ki ga je tožnica priložila pritožbi, saj iz njega izhaja, da na pokojnino ni davčnega odbitka in to prav zaradi davčnega sporazuma med Švedsko in Slovenijo.

12. V tožbi se je tožnica sklicevala tudi na odločbo in sklep toženke z dne 11.5. in 18.5.2015, iz katerih naj bi izhajalo, da je bila toženi stranki neupravičeno obračunana dohodnina, saj je vse davke poravnala že na Švedskem in predlagala, naj se ta dva akta izvedeta kot dokaz. Sodišče ugotavlja, da gre za upravna akta, ki sta bila izdana tožnici glede odmere dohodnine za leto 2012, medtem ko je predmet tega postopka odmera akontacije dohodnine za leto 2014. Gre tako po vsebini kot časovno za povsem različni zadevi, ki na odločitev ne moreta vplivati in zato teh predlaganih dokazov ni izvajalo.

13. Vse navedeno vodi sodišče do zaključka, da navedbam tožnice, da je s tem, ko ji je bila z izpodbijano odločbo obračunana akontacija dohodnine od dohodka, ki ga prejema pri KPA Pension Švedska, dvakrat obdavčena, ni mogoče slediti. Od tega dohodka namreč tožnica na Švedskem davka ni plačala, pač pa ji je bil le obračunan, nato odtegnjen, vendar pa prav zaradi upoštevanja Sporazuma tudi vrnjen, kar pomeni, da je tožnica zavezana poravnati davek od tega dohodka v državi, kjer je rezidentka, torej v Republiki Sloveniji, pa tudi sicer ne predstavlja izjeme iz zgoraj opisane določbe 4. odstavka 18.člena Sporazuma.

14. Glede na navedeno je sodišče zaključilo, da je tožba neutemeljena in jo je na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu zavrnilo. Ker v tožbi niso navedena nova dejstva in dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev, je sodišče, skladno z 2. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

K točki II. izreka:

15. Odločitev o stroških temelji na 4. odstavku 25.člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.


Zveza:

Sporazum med SFRJ in Kraljevino Švedsko o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja člen 18, 18/1, 18/2, 18/3, 18/4.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
25.02.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzkxMTc2