VSRS Sklep I Up 154/2015

Jedro

Prvostopenjsko sodišče je v izpodbijanem sklepu pravilno presodilo, da niso izpolnjene procesne predpostavke za odločanje o tožnikovi tožbi po 4. členu ZUS-1, ker ima tožnik glede zatrjevanih posegov v človekove in ustavne pravice (če mu bo davek po 68. a členu ZDavP-2 odmerjen) zagotovljeno sodno varstvo - v rednem upravnem sporu.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje s prvo točko izreka sklepa zavrglo tožnikovo tožbo, vloženo na podlagi 4. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zaradi kršitve človekovih pravic, določenih v 6. in 7. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju EKČP) in ustavnih pravic, določenih v 22. , 23., 28. in 29. členu Ustave RS (URS), ki naj bi jih tožniku kršil davčni organ, s tem da je zoper njega uvedel postopek odmere davka (za obdobje od 1. 1. 2007 do 31. 12. 2013) od nenapovedanih prihodkov po 68. a členu Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2). Z drugo točko izreka sklepa je sodišče prve stopnje zavrglo tožnikovo zahtevo za izdajo začasne odredbe, s katero je na podlagi tretjega odstavka 32. člena ZUS-1 predlagal, da se pravno razmerje med njim in toženo stranko začasno uredi tako, da se do pravnomočnosti odločitve o tožbi toženi stranki prepove voditi postopek (in odmeriti davek) za odmero davka od nenapovedanih dohodkov (68. a člen ZDavP-2).

2. Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa navaja, da davčni inšpekcijski postopek še ni zaključen, zaključil pa se bo z odmerno odločbo - aktom iz 2. člena ZUS-1, zoper katerega je tožniku zagotovljeno (redno) sodno varstvo v upravnem sporu. Ker niso izpolnjene procesne predpostavke te tožbe, je sodišče tožbo in zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrglo.

3. Tožnik s pritožbo izpodbija sklep sodišča prve stopnje. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Ne strinja se s stališčem sodišča prve stopnje, da lahko kršitve človekovih in ustavnih pravic uveljavlja šele v postopku zoper odmerno odločbo. Tožba zoper odmerno odločbo nima suspenzivnega učinka in ne zagotavlja, da bo o kaznovalnem delu davka po 68. a členu ZDavP-2 odločilo sodišče še preden bo tožena stranka ta kaznovalni del odmerne odločbe tudi izvršila. Zoper globo, določeno v 398. členu ZDavP-2, ki je po osnovnih značilnostih in učinkih primerljiva s kaznovalnim davkom, določenim v 68. a členu ZDavP-2, ima davčni zavezanec na voljo suspenzivno zahtevo za sodno varstvo, medtem ko 68. a člen ZDavP-2 suspenzivnosti ne zagotavlja. Ker sodišče prve stopnje ni vsebinsko odločilo o tožbi in predlogu za izdajo začasne odredbe, je bistveno kršilo pravila postopka.

4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

K I. točki izreka

5. Pritožba ni utemeljena.

6. ZUS-1 v 1. členu določa, da se zagotavlja sodno varstvo pravic in pravnih koristi posameznikov in organizacij proti odločitvam in dejanjem državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil na način in po postopku, ki ga določa zakon, če za določeno zadevo ni z zakonom zagotovljeno drugo sodno varstvo. Po 2. členu ZUS-1 odloča sodišče o upravnem sporu o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. O zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon (prvi odstavek). V drugem odstavku 2. člena ZUS-1 določa, da je upravni akt po tem zakonu upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravnih koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. ZUS-1 v prvem odstavku 4. člena ZUS-1 določa, da v upravnem sporu odloča sodišče tudi o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo.

7. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, kar potrjujejo tudi podatki v priloženih spisih, tožnik uveljavlja sodno varstvo zaradi davčnega inšpekcijskega nadzora odmere davka po 68. a členu ZDavP-2 v fazi pred izdajo zapisnika o davčnem inšpekcijskem nadzoru (140. člen ZDavP-2), ko še niti ni znano, ali bo tožniku davek po 68. a členu ZDavP-2 sploh odmerjen.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča je prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu pravilno presodilo, da niso izpolnjene procesne predpostavke za odločanje o tožnikovi tožbi in začasni odredbi, ker ima tožnik glede zatrjevanih posegov v človekove in ustavne pravice (če mu bo davek po 68. a členu ZDavP-2 odmerjen) zagotovljeno sodno varstvo - v rednem upravnem sporu.

9. Sodno varstvo zaradi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin je subsidiarno (drugi odstavek 157. člena URS in prvi odstavek 4. člena ZUS-1), niti URS niti ZUS-1 pa ne pogojujeta oblike sodnega varstva glede na učinke pravnega sredstva (suspenzivnost oziroma nesuspenzivnost) zoper odločbo upravnega organa. Subsidiarno sodno varstvo je izključeno v primerih, kadar je zagotovljeno (tako kot v obravnavanem primeru) drugo oziroma redno sodno varstvo v upravnem sporu.

10. Ker pritožbeni razlogi, zaradi katerih se sklep lahko izpodbija, in razlogi, na katere Vrhovno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 76. člena v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

11. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

Datum zadnje spremembe:

30.03.2016

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep I Up 22/2016
• VSRS Sklep I Up 79/2015
• UPRS Sklep III U 407/2016-12