Sodba II Ips 496/92

Jedro

Po 1. odstavku 133. člena ZOR lahko stranka, ki ji je izpolnitev obveznosti otežena, zahteva razvezo pogodbe. Ne more pa ta stranka zahtevati (sodno izsiliti) spremembe, v tem sporu torej znižanja najemnine. Druga stranka sicer lahko ponudi spremembo pogodbe (4. odstavek 133. člena), ni pa tega dolžna storiti.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena. Pravdni stranki trpita vsaka svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in toženi stranki naložilo, da je dolžna izprazniti v izreku sodbe navedene poslovne prostore ter jih izročiti tožeči stranki. Zavrnilo pa je nasprotno tožbo tožene stranke in tej stranki naložilo, da mora tožeči povrniti njene pravdne stroške.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in prvostopno sodbo potrdilo.

Proti sodbi sodišča druge stopnje je vložil revizijo toženec (tožnik iz nasprotne tožbe). Uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. V reviziji navaja, da je med postopkom zatrjeval zmotno in goljufivo ravnanje tožnikov, zahteval pribavo spisa št. P ... ter se skliceval na izredne razmere, kar vse sodišče ni upoštevalo. Sporno razmerje bi sodišče moralo presojati z uporabo členov 141, 133 in 139 ZOR, ne pa le z uporabo zakona o poslovnih prostorih. Sporna pogodba je polna določb, ki nasprotujejo 10., 12., 15. in drugim členom ZOR. Izpraznitvena tožba pa je tudi v nasprotju s 3. odstavkom 28. člena zakona o poslovnih prostorih. Končno je izpraznitveni rok glede na naravo dejavnosti prekratek in bi moral znašati vsaj 3 mesece. Zaradi vsega navedenega predlaga, da revizijsko sodišče obe sodbi razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje oz. sodbo glede tožbenega zahtevka tožnikov tako spremeni, da njun tožbeni zahtevek stroškovno zavrne oz. sodbi razveljavi.

Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in tožeči (nasprotni toženi) stranki, ki je nanjo odgovorila (3. odstavek 390. člena ZPP). Predlaga, da jo revizijsko sodišče kot neutemeljeno zavrne.

Revizija ni utemeljena.

Revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka ni podan. Revident v reviziji sooča svoje videnje pogodbenega razmerja med njim in tožečo stranko z drugačnimi ugotovitvami sodišč prve in druge stopnje in te slednje graja. S tem vsebinsko izpodbija dejansko stanje. Revizijsko sodišče pa je pri preizkusu dejanskega stanja vezano na prepoved iz 3. odstavka 385. člena ZPP, po katerem zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni revizijski razlog. Drugih morebitnih kršitev ZPP revident ni obrazložil. Revizijsko sodišče je zato v skladu s 386. členom ZPP preizkusilo le ali obstaja kršitev, na katero pazi po uradni dolžnosti. To pa je kršitev po 10. točki 2. odstavka 354. člena ZPP. Navedene kršitve ni ugotovilo.

Sodišči prve in druge stopnje pa tudi nista zmotno uporabili materialnega prava.

Tako sta pravilno ravnali, ko sta ugodili tožbenemu zahtevku tožnikov. Toženec je po tem, ko ni dosegel sporazuma z nasprotno stranko, najemno pogodbo enostransko spremenil tako, da je začel plačevati nižjo najemnino. Tega ni bil upravičen storiti. Ker med strankama najemne pogodbe ni prišlo do sporazumne spremembe pogodbe, je najemodajalec upravičeno zahteval sprva (z opominom) izpolnitev pogodbe, in ko do tega ni prišlo, upravičeno odstopil od pogodbe in zahteval izpraznitev poslovnih prostorov. Pogoj iz 2. alinee 28. člena zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP, Ur.l. SRS, št. 18/74-34/88) je bil torej izpolnjen. Zakaj revident omenja kršitev 3. odstavka 28. člena tega zakona, ni razumljivo. Tega določila namreč v zakonu ni. Če pa je mišljena 3. alinea 1. odstavka navedenega člena, pa revizijsko sodišče ugotavlja, da se nanjo ni nihče skliceval in za konkretni spor sploh ne pride v poštev.

Sodišči prve in druge stopnje sta nadalje pravilno ravnali, ko sta zavrnili tožbeni zahtevek iz nasprotne tožbe. Toženec napačno meni, da je v primeru spremenjenih razmer upravičen s tožbo izsiliti spremembo pogodbe, do tedaj pa po lastnem preudarku izpolnjevati le tisti del pogodbe, ki je zanj sprejemljiv. Po 1. odstavku 133. člena ZOR lahko stranka, ki ji je izpolnitev obveznosti otežena, zahteva razvezo pogodbe. Ne more pa ta stranka zahtevati (sodno izsiliti) spremembe, v tem sporu torej znižanja najemnine. Druga stranka sicer lahko ponudi spremembo pogodbe (4. odstavek 133. člena), ni pa tega dolžna storiti. Sodišče prve stopnje je tako pravilno uporabilo materialno pravo, ko je tožbeni zahtevek iz nasprotne tožbe toženca zavrnilo, sodišče druge stopnje pa, ko je njegovo pritožbo zavrnilo. Toženec v reviziji še trdi, da bi mu sodišči morali priznati daljši izpraznitveni rok. Toda v 28. členu ZPSPP ni nobene ovire za uveljavitev paricijskega roka, ki ga je uveljavljala tožeča stranka (15 dni). Tisti, ki krši pogodbo in se po njej ne ravna tudi po opominu, mora računati s sankcijo odstopa od pogodbe. Zato ZPSPP, ki sicer pozna zelo dolg rok za nekrivdno odpoved (24. člen - eno leto), omogoča najemodajalcu odstop "ob vsakem času", če gre za kršitev pogodbe po 28. členu. Prav za to kršitev pa v tem sporu gre.

Ostalih v reviziji uveljavljanih kršitev ZOR pa revizijsko sodišče ni moglo preizkusiti, ker za to v spisu nima ustrezne trditvene podlage. Nobene napake volje v sklenitveni fazi pogodbe toženec ni zatrjeval in ne dokazal. Enako velja za obstoj pogojev iz 141. člena ZOR. Saniranje odsotnosti na narokih za glavno obravnavo, na katere je bil toženec redno vabljen, pa se vabilom ni odzval, z navajanjem novot v revizijskem postopku ni več mogoče (387. člen ZPP).

Glede na navedeno reviziji ni bilo mogoče ugoditi in jo je revizijsko sodišče, potem ko je ugotovilo, da tudi niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, zavrnilo kot neutemeljeno (393. člen ZPP).

Ker tožena stranka z revizijo ni uspela, odgovor tožeče stranke nanjo pa ni pripomogel k rešitvi zadeve, je revizijsko sodišče o stroških postopka odločilo kot je razvidno iz izreka sodbe (155. člen in 1. odstavek 166. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba II Ips 904/2008
• VSL sodba I Cp 1257/2000
• Sodba III Ips 124/98