Sodba II Ips 619/92

Jedro

Povečanje osebnega dohodka enega od staršev, izguba redne zaposlitve drugega od staršev, plačevanje najemnine za stanovanje po odselitvi iz skupnega stanovanja in obiskovanje VVO kot spremenjene okoliščine.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in odločilo, da mora toženec od 1.6.1991 dalje prispevati k stroškom preživljanja mladoletne tožnice poleg preživnine določene s sklepom CSD z dne 10.4.1991 v višini 2.358,00 SIT še 1.132,00 SIT, tedaj skupaj 3.500,00 SIT, od 1.9.1991 dalje pa poleg preživnine v znesku 3.007,00 SIT še znesek 993,00 SIT, tedaj skupaj 4.000,00 SIT. Kar je zahtevala tožeča stranka več, je zavrnilo, glede stroškov postopka pa odločilo, da jih mora tožena stranka povrniti tožeči stranki v znesku 5.527,00 SIT.

Z izpodbijano pravnomočno sodbo je sodišče druge stopnje pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti sodbi sodišča druge stopnje je vložila pravočasno revizijo tožena stranka, ki je v reviziji uveljavljala revizijska razloga bistvene kršitve določb ZPP in zmotne uporabe materialnega prava. Materialno pravo je zmotno uporabljeno zato, ker je sodišče preživninsko obveznost zvišalo, spremenjenih razmer pa ni ugotovilo. S trditvami, da je za ml. tožnico koristno, da je v varstvu v VVZ, je sodišče zavzelo stališče do strokovnih vprašanj s področja psihologije, za katera pa ni strokovno usposobljeno. Tudi najemnine stanovanj v ... niso tako visoke kot je zatrjevala mati ml. tožnice in kot je sodišče, ki je njeni izpovedbi sledilo, ugotovilo. Kljub temu, da tožeča stranka ni zahtevala mesečnega plačevanja preživnine, je sodišče toženi stranki naložilo, da mora ml. tožnici plačevati zvišano preživnino vsak mesec. S tem je prekoračilo tožbeni zahtevek. Sodišče tudi ni upoštevalo, da je valorizirana preživnina od 1.12.1991 znašala že 3.867,00 SIT in ne le 3.000,00 SIT. Zaradi neupoštevanja te valorizacije je bilo odločeno v toženčevo škodo. Reviziji naj se ugodi, sodbi sodišča prve in druge stopnje pa naj se tako spremenita, da se tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrne. Podrejeno naj se obe sodbi razveljavita, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo in odločanje.

V skladu z določbo 390. člena ZPP je bila revizija vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, ter Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil.

Revizija ni utemeljena.

Tako kot je določeno v 5. odstavku 132. člena ZZZDR je bil v postopku pred nižjima sodiščema obstoj spremenjenih okoliščin ugotovljen, katere so te okoliščine, pa je v razlogih obeh sodb tudi jasno navedeno (odselitev od toženca in najem drugega stanovanja za katerega je potrebno plačevati najemnino, povečanje osebnih dohodkov tožene stranke v primerjavi z dohodki otrokove matere, ki je tekom postopka za zvišanje preživnine ostala še brez redne zaposlitve zaradi stečaja podjetja v katerem je bila zaposlena, potrebnost otrokovega obiskovanja VVZ zaradi otrokovega razvoja itd.). Zato revizijska trditev, da se tekom postopka spremenjene razmere niso niti ugotavljale, niti ugotovile, niso sprejemljive.

Tako v tožbenem zahtevku, kot tudi s kasnejšimi spremembami tožbenega zahtevka je tožeča stranka uveljavljala mesečno plačevanje zvišane preživnine. Revizijska trditev, da temu ni tako in da sta nižji sodišči prekoračili tožbeni zahtevek, v podatkih spisa nima prav nobene podlage.

Neupoštevanje dejstva, da je valorizirana preživnina 1.12.1991 znašala že 3.867,00 SIT in ne le 3.007,00 SIT pa toženi stranki glede na to, da znaša prisojena preživnina od 1.9.1991 dalje 4.000,00 SIT (3.007,00 + dodatnih 993,00 SIT) tudi ni bilo v škodo, kot se v reviziji zmotno zatrjuje.

Iz navedenih razlogov v reviziji uveljavljeni revizijski razlogi niso podani. Ker nižji sodišči tekom obravnavanja zadeve tudi nista zagrešili bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, na katero mora revizijsko sodišče na podlagi 386. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti, je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (393. člen ZPP).

Določbe ZPP (Uradni list SFRJ, št. 4/77 - 27/90) so v revizijski odločbi uporabljene na podlagi 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba II Ips 199/96
• Sodba II Ips 471/92
• UPRS Sodba III U 150/2017-6