Sklep I R 83/2006

Jedro

Ne da bi se bilo mogoče v tem postopku za delegacijo spuščati v vprašanje utemeljenosti njihovih predlogov, je treba prepletenost številnih zadržkov subjektivne narave pri sodnikih istega sodišča v razmerju do obeh pravdnih strank presojati tudi z vidika njihovega zunanjega učinkovanja v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije. Sojenje mora namreč (tudi) izgledati pravično in ni dovolj, če tako zgolj je.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi se določi kot drugo stvarno pristojno sodišče Okrožno sodišče v B.

Obrazložitev

Med pravdnima strankama je pred Okrožnim sodiščem A. v teku pravdni postopek zaradi plačila odškodnine 5.000.000 SIT s pripadki. Tožena stranka je v vlogi z dne 12.7.2006 predlagala določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za postopanje v tej zadevi z obrazložitvijo, da je tožnica odvetnica s sedežem v A., kjer je sedež sodišča, toženka pa nekdanja predstojnica Sodnika za prekrške v A. kot organa, ki je po reorganizaciji sodnikov za prekrške prešel na okrajno sodišče. Po mnenju toženke gre torej za okoliščine, ki bi lahko vzbudile dvom o nepristranskem sojenju sicer stvarno in krajevno pristojnega sodišča, v zvezi s tem pa prilaga še sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 24.5.2005 pod opr. št. I R 43/2006, s katerim je že bila delegirana pristojnost v pravdni zadevi pred Okrajnim sodiščem v A., opr. št. P 490/2001, v kateri je prav tako kot stranka nastopala toženka.

Predlog je utemeljen.

Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 do 90/2005) lahko vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

Razloga smotrnosti za delegacijo po 67. členu ZPP toženka ne zatrjuje, drug tehten razlog v pomenu pravkar navedene zakonske določbe pa je med drugimi lahko tudi zahteva po t.i. objektivni nepristranskosti sodišča, ki mora izključiti sleherni dvom, ki bi omajal zaupanje strank v odločanje sodišča. Okoliščin, da je tožnica odvetnica s sedežem v kraju, kjer je sedež sodišča, toženka pa nekdanja predstojnica organa, ki je po reorganizaciji prešel na okrajno sodišče s sedežem v istem kraju, samih zase sicer še ni mogoče opredeljevati kot tehtnih razlogov za delegacijo v pomenu določbe 67. člena ZPP. Vendar daje obravnavanemu primeru specifiko dejstvo, da so po podatkih spisa v tej zadevi že trije sodniki Okrožnega sodišča v A. predlagali svojo izločitev sklicujoč se na različne okoliščine subjektivne narave v razmerju bodisi do tožnice bodisi do toženke, ki po njihovi oceni vzbujajo dvom o njihovi nepristranskosti. Ne da bi se bilo mogoče v tem postopku za delegacijo spuščati v vprašanje utemeljenosti njihovih predlogov, je treba prepletenost številnih zadržkov subjektivne narave pri sodnikih istega sodišča v razmerju do obeh pravdnih strank presojati tudi z vidika njihovega zunanjega učinkovanja v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije. Sojenje mora namreč (tudi) izgledati pravično in ni dovolj, če tako zgolj je. To pa spričo prepletenosti razlogov subjektivne in objektivne narave ob njihovem kompleksnem upoštevanju pomeni obstoj tehtnega razloga za prenos pristojnosti v pomenu določbe 67. člena ZPP zaradi uresničitve zahteve po objektivni nepristranosti sodišča, ki mora izključiti sleherni dvom, ki bi omajal zaupanje strank v odločanje sodišča. Zato je vrhovno sodišče predlogu ugodilo in za odločanje v tej zadevi določilo Okrožno sodišče v B.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sklep I R 101/2007
• VSRS Sklep I R 27/2017, enako tudi VSRS Sklep I R 74/2020
• VSRS Sklep I R 141/2018