Sodba II Ips 86/2006

Jedro

Tisti, ki z aleotorno pogodbo prejme premoženje, ne more vedeti, koliko časa bo moral izpolnjevati svoje obveznosti. Zato se sodišče ne more omejiti na matematični izračun in primerjavo vrednosti izročenega premoženja na eni strani, na drugi strani pa vrednosti vseh izpolnjenih obveznosti do trenutka smrti izročevalca.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka mora toženi stranki povrniti njene revizijske stroške v znesku 457,12 EUR v 15 dneh, od tedaj dalje pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

Tožniki so kot dediči po pokojni Š. U. od toženca zahtevali, naj se darilo, ki mu ga je zapustnica izročila z izročilno pogodbo z dne 24.8.1981 in ki se nanaša na nepremičnine v vložku št. 122 in 219 k.o. ... ter vložku št. 14 in 289 k.o. ... z vsemi premičninami, vrne v zapuščino v obsegu 5/26 zaradi izplačila nujnih deležev. Sodišče prve stopnje je takšen tožbeni zahtevek zavrnilo in tožeči stranki naložilo, da mora toženi stranki povrniti njene pravdne stroške. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Tožeča stranka vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga razveljavitev sodb sodišč druge in prve stopnje in vrnitev zadeve v novo sojenje. Izročilna pogodba, ki sta jo sklenila zapustnica in toženec, je v skladu z določbo 110. člena Zakona o dedovanju darilna pogodba, ker je tožniki niso podpisali. Poleg tega toženec ni izpolnjeval obveznosti po izročilni pogodbi, saj je bila pokojna Š. U. zmožna do smrti skrbeti sama zase, pri tem pa je celo oskrbovala toženca in njegovo družino. Sklenjena je bila torej neodplačna (darilna) pogodba. Tožniki so navedeno dejstvo skušali dokazati, vendar sodišče prve stopnje njihovim dokaznim predlogom ni ugodilo. Če bi bili izvedeni vsi predlagani dokazi, bi bilo ugotovljeno, da toženec ni skrbel za svojo mater in da zaradi tega sporna izročilna pogodba ni odplačna (aleatorna) pogodba. Zaradi kršitve načela kontradiktornosti je bila storjena bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

Revizija ni utemeljena.

Očitek nezakonitega postopanja zaradi zatrjevane zavrnitve dokaznih predlogov tožeče stranke po svoji vsebini meri na dokazno presojo ugotovljenih dejstev, nanašajočih se na odločilno vprašanje, ali je sporno izročilno pogodbo z dne 24.4.1981 mogoče šteti za odplačno ali za neodplačno pogodbo. Po določbi drugega odstavka 213. člena ZPP sodišče odloči o tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev. Pri tem je upoštevalo vsebino listin, ki sta jih predložili pravdni stranki, zaslišalo pa je tožnici A. J. in A. B. ter toženca. Sledeč načelu proste presoje dokazov (8. člen ZPP) je štelo, da izvedba drugih dokazov ni potrebna, ker je bilo „z zaslišanjem omenjenih treh pravdnih strank dejansko stanje razčiščeno do te mere, da je bilo mogoče odločiti, zaradi česar ostalih tožnikov ni bilo potrebno zasliševati“. V sodbi sodišča prve stopnje je torej pojasnjeno, zakaj sodišče ni štelo za potrebno, da izvede tudi druge dokaze, ki jih je predlagala tožeča stranka. Načelo kontradiktornosti je bilo torej v celoti upoštevano, zaradi česar ni mogoče trditi, da bi tožeči stranki z nezakonitim postopanjem bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem. Ne glede na to, da revizija izpodbijani sodbi ne očita pomanjkanja razlogov o odločilnih dejstvih, naj se še doda, da je primerno obrazloženo, zakaj na podlagi izvedenih dokazov sodišče šteje, da sta zapustnica in toženec sklenila odplačno, ne pa neodplačno (darilno) pogodbo.

Bistvo dejanskih ugotovitev in pravne razlage, vsebovane v izpodbijani sodbi je v tem, da je zapustnica dne 24.4.1981 svojemu sinu (tožencu) z izročilno pogodbo prepustila v last kmetijo v K., ta pa se je zavezal, da bo za izročevalko, svojo mater, v celoti prevzel breme oskrbe. Izročilna pogodba (110. člen Zakona o dedovanju) je po svoji pravni naravi aleatorna, torej tvegana pogodba, saj prevzemnik ne ve, koliko časa bo moral izvrševati bremena, dogovorjena v korist izročevalca. Zato že po naravi stvari ni mogoče govoriti o tem, da gre za neodplačno pogodbo. Ob dejanskih ugotovitvah, ki ne morejo biti predmet revizijske presoje (tretji odstavek 370. člena ZPP), po katerih je skupno življenje med izročevalko in prevzemnikom trajalo 16 let, pri čemer v okvir dejanskih ugotovitev spada tudi sklepanje, da je toženec prevzeto breme oskrbe izvrševal, je v izpodbijani sodbi sprejeta pravilna pravna presoja, po kateri je mogoče sporni izročilni pogodbi podeliti značaj odplačne pogodbe v celoti. Tisti, ki z aleotorno pogodbo prejme premoženje, ne more vedeti, koliko časa bo moral izpolnjevati svoje obveznosti. Zato se sodišče ne more omejiti na matematični izračun in primerjavo vrednosti izročenega premoženja na eni strani, na drugi strani pa vrednosti vseh izpolnjenih obveznosti do trenutka smrti izročevalca. Revizijsko sodišče se strinja s stališčem, izraženim v izpodbijani sodbi, da bi takšen matematični obračun zanikal aleatornost kot bistveno značilnost izročilne pogodbe, saj bi ob takšnem pristopu bilo pogodbeno tveganje prevzemnika premoženja le negativno.

Izpodbijani sodbi torej ni mogoče očitati niti zmotne uporabe materialnega prava, niti bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Zavrnitev revizije temelji na določbi 378. člena ZPP. Pri tem pa je revizijsko sodišče odločilo (prvi odstavek 165. člena ZPP), da mora tožeča stranka toženi stranki povrniti pravdne stroške, nastale na revizijski stopnji zaradi vložitve utemeljenega odgovora na revizijo. Višina teh stroškov je odmerjena v skladu z Odvetniško in taksno tarifo.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 1178/2005
• VSL sodba I Cp 1505/05
• VSL sodba I Cp 1273/2004