zapri pomoč

pomoč

Za pomoč pri uporabi spletnih strani sodstva se obrnite na:

pomembno

zapri pomembno

  • Zemljiška knjiga

  • COVL - izvršba

  • Izračun zamudnih obresti

  • Obravnave

  • Sodna praksa

obvestila o piškotkih

Naša spletna stran uporablja tehnologijo piškotkov (cookies). Piškotki omogočajo uporabo naprednih, uporabniku prikrojenih možnosti. Omogočajo nam tudi spremljanje statistik obiska, s čimer pridobivamo prepotrebne podatke za nenehno izboljševanje strani. Če zapisa piškotkov ne boste dovolili, boste prikrajšani za možnosti, kakršni sta ogled video posnetkov in komentiranje objav prek družbenih omrežij.

Več informacij o piškotkih na sodisce.si


sprejmi piškotke | zavrni piškotke

vsebine po meri

zapri sistemska obvestila

Izberi rubriko

Skupine uporabnikov

Izberite skupino, ki najbolj ustreza vašemu profilu, oziroma obkljukajte tiste rubrike, katere želite spremljati.

Orodje "Vsebine po meri" vam omogoča, da na vstopni strani spremljate le tiste vsebine, ki vas zanimajo. Posamezne rubrike, ki jih boste izbrali, vas bodo na strani pričakale vsakič, ko jo boste obiskali. Osebne nastavitve lahko s klikom na gumb "vsebina po meri" v orodni vrstici kadarkoli spremenite.

Nekatere rubrike bodo prikazane le v primeru, če je vsebina smiselna za prikaz na posameznem sodišču. Na primer: rubrika Zemljiška knjiga bo vidna le na vstopnih straneh okrajnih sodišč ...

Sodni oddelki

 

 

PREDSEDNIK
mag. Damijan Florjančič, vrhovni sodnik svetnik

PODPREDSEDNICA
mag. Nina Betetto, vrhovna sodnica svetnica

KAZENSKI ODDELEK
Branko Masleša, vrhovni sodnik svetnik


CIVILNI ODDELEK
Anton Gašper Frantar, vrhovni sodnik svetnik


GOSPODARSKI ODDELEK
Vladimir Balažic, vrhovni sodnik svetnik


DELOVNI IN SOCIALNI ODDELEK
mag. Ivan Robnik, vrhovni sodnik svetnik


UPRAVNI ODDELEK
Peter Golob, vrhovni sodnik svetnik


EVIDENČNI ODDELEK
Vladimir Horvat, vrhovni sodnik


SEKRETAR
Janko Marinko, višji sodnik

 


 

PREDSEDNIK
mag. Damijan Florjančič, vrhovni sodnik svetnik

mag. Damijan Florjančič, vrhovni sodnik svetnik, predsednik sodišča

mag. Damijan Florjančič, vrhovni sodnik svetnik, predsednik sodišča

...

 

PODPREDSEDNICA
mag. Nina Betetto, vrhovna sodnica svetnica

mag. Nina Betteto, vrhovna sodnica svetnica, podpredsednica sodišča

mag. Nina Betteto, vrhovna sodnica svetnica, podpredsednica sodišča

Mag. Nina Betetto je v letu 1985 diplomirala na Pravni fakulteti v Ljubljani, v letu 1986 pa še iz francoščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V letu 1987 je opravila pravniški državni izpit, v letu 1994 pa je končala magistrski študij civilnega prava na Pravni fakulteti v Ljubljani. Poklicno pot je začela kot strokovna sodelavka na Višjem sodišču v Ljubljani v letu 1987. Nato je bila od leta 1989 do konca leta 1994 sodnica na pravdnem oddelku Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enote v Ljubljani, po reformi sodstva pa od 1. januarja 1995 do leta 1998 sodnica na pravdnem oddelku Okrožnega sodišča v Ljubljani, v letu 1998 pa vodja tega oddelka. Od oktobra 1998 do leta 2005 je bila višja sodnica na pravdnem oddelku Višjega sodišča v Ljubljani, v letu 2005 je postala višja sodnica svetnica, 7. marca 2006 je postala vrhovna sodnica na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije.

Mag. Nina Betetto je vrhunska pravna strokovnjakinja, tako v teoriji kot tudi v praksi, z izjemnimi delovnimi sposobnostmi. Vso svojo poklicno kariero je posvetila sojenju in sodstvu. Odlikuje jo odlična argumentacija sodnih odločb, ki je pomemben prispevek k razvoju slovenskega sojenja na področju civilnega prava. Je avtorica številnih strokovnih člankov s področja civilnega prava, ki so bili objavljeni tako doma kot tudi v uglednih tujih pravniških revijah in zbornikih. Je soavtorica knjig: Gospodarske pogodbe, založba Gospodarskega vestnika 1993, ter Pravdni postopek – zakon s komentarjem, GV Založba in Uradni list RS, 2005-2010. Kot soavtorica je sodelovala pri knjigah: Public and Private Justice, in Enforcement and Enforceability, obe izdani pri založbi Intersentia, Antwerpen – Oxford – Portland v letih 2007 in 2010, prav tako pa tudi pri priročniku Mediacija v teoriji in praksi, ki je prvo tako poglobljeno delo v slovenskem prostoru (Društvo mediatorjev Slovenije) ter Evropsko civilno procesno pravo I, ki sta jo pripravila skupaj s prof. dr. Alešem Galičem, in je pomemben prispevek k pravilnemu razumevanju evropskega civilnoprocesnega prava v Republiki Sloveniji (GV Založba).

Redno se udeležuje zahtevnih domačih in mednarodnih izobraževalnih programov in sodeluje pri njihovi organizaciji in vodenju.

Kot članica domačih in mednarodnih strokovnih institucij pomembno prispeva k razvoju doktrinarnih vprašanj v zvezi s posameznimi civilnopravnimi instituti. Od leta 1998 je predsednica civilne sekcije Slovenskega sodniškega društva, istega leta je postala tudi članica druge študijske komisije za civilno pravo Mednarodnega sodniškega združenja in bila med letoma 2003 in 2005 podpredsednica, od leta 2006 do 2008 pa predsednica tega telesa. V letih 2006 in 2007 je bila članica delovne skupine za mediacijo Komisije za učinkovitost pravosodja (CEPEJ) Sveta Evrope, od leta 2009 je predstavnica Republike Slovenije v Posvetovalnem svetu evropskih sodnikov CCJE (Consultative Council of European Judges) pri Svetu Evrope, v letu 2010 in 2011 pa tudi članica delovne skupine CCJE za pripravo mnenj, ki jih sprejema to posvetovalno telo Sveta Evrope.

Tudi njena angažiranost na področju izobraževalne dejavnosti je izjemna. Od leta 2001 je bila skoraj vsako leto članica različnih sekcij na dnevih slovenskih pravnikov. Kot organizatorka in predavateljica ter vodja seminarjev v okviru Slovenskega sodniškega društva deluje vse od leta 1998. V okviru Centra za izobraževanje v pravosodju vodi seminarje in sodeluje kot predavateljica od leta 2007, prav tako pa je od leta 2007 vsako leto vodila tudi Civilnopravno sodniško šolo. Kot vrhunska strokovnjakinja je sodelovala v številnih ekspertnih misijah v tujini ali v Republiki Sloveniji za udeležence iz tujine, zlasti v okviru projekta CARDS Sveta Evrope in TAIEX, bila je članica žirije natečaja Kristalna tehtnica pravice, članica delovne skupine Komisije za učinkovitost pravosodja (CEPEJ) Sveta Evrope GT-MED ter ključni ekspert v projektu spodbujanja mediacije kot alternative sodnemu reševanju sporov na Hrvaškem v letih 2008 in 2009. V okviru svojih različnih zadolžitev se je ukvarjala tudi s področjem zagotavljanja pogojev za učinkovitejše vodenje sodnih postopkov tako pri Slovenskem sodniškem društvu kot na Okrožnem sodišču v Ljubljani, kjer je bila koordinatorka projekta Pospešeni pravdni postopek.

S strokovno dejavnostjo, argumentiranimi odločbami, zavzetostjo in z navedenimi deli je med kolegi in v širši javnosti dosegla izjemen ugled in nedvomno pomembno prispeva k razvoju pravne znanosti in kulture pri nas. V letu 2011 ji je Zveza društev pravnikov Slovenije podelila naslov pravnica leta.

[nazaj na vrh]

 

BRANKO MASLEŠA,  
vodja Kazenskega oddelka, 
vrhovni sodnik svetnik

Branko Masleša, vrhovni sodnik svetnik, vodja kazenskega oddelka (foto DK)

Branko Masleša, vrhovni sodnik svetnik, vodja kazenskega oddelka (foto DK)

Branko Masleša, se je rodil leta 1952 v Kopru. Leta 1975 je diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Sarajevu. Po diplomi in odsluženem vojnem roku je do leta 1980 delal kot namestnik javnega tožilca na Občinskem javnem tožilstvu II. v Sarajevu. 1.4.1980 je bil izvoljen za sodnika na kazenskem oddelku Temeljnega sodišča v Kopru. Do izvolitve za višjega sodnika je bil vodja kazenskega oddelka na Temeljnem sodišču v Kopru. 18.10.1984 je bil izvoljen za sodnika Višjega sodišča v Kopru, v stalni sodniški mandat na mesto višjega sodnika istega sodišča pa je bil izvoljen 18.10.1994. Od leta 1994 do 2000 je opravljal funkcijo vodje kazenskega oddelka na Višjem sodišču v Kopru. Kot poročevalec je sodeloval pri odločanju o pritožbah v kazenskih, gospodarskokazenskih in občasno tudi gospodarskih zadevah. Vodil je seminarje s področja kazenskega sodstva. V obdobju od 1994 do 1998 je bil član Personalnega sveta. Od začetka informatizacije sodišč v letu 1986 do 1998 je bil zadolžen tudi za računalniško podprto informatizacijo dela Višjega sodišča v Kopru.

Od leta 1999 predava na kazenskopravnih šolah za sodnike ter na šolah prekrškovnega prava. Pri izobraževanjih, ki jih je organiziral Center za izobraževanje v pravosodju, je predaval relevantne vsebine iz Zakona o kazenskem postopku kandidatom za sodne izvedence in cenilce. 18.2.2000 je postal vrhovni sodnik na kazenskem oddelku Vrhovnega sodišča. Od leta 2002 do leta 2009 je bil član Personalnega sveta Vrhovnega sodišča, v letih 2008 in 2009 pa tudi predsednik Personalnega sveta Vrhovnega sodišča. Od leta 2004 je bil namestnik vodje kazenskega oddelka na Vrhovnem sodišču. Od 2.7.2009 do decembra 2010 je opravljal funkcijo predsednika Sodnega sveta. Od leta 2000 do leta 2002 je bil predsednik Disciplinskega sodišča prve stopnje za sodnike in državne tožilce, v letih 2003 in 2004 disciplinski tožilec za sodnike in predsednik Disciplinskega sodišča druge stopnje za odvetnike in notarje. Sodeluje tudi v izpitni komisiji za pravniške izpite kot izpraševalec za področje kazenskega prava, na Centru za izobraževanje v pravosodju pa izvaja kolokvije s kandidati za pravniški državni izpit. Kot vrhovni sodnik kazenskega oddelka opravlja tudi vsebinsko presojo primernosti obrazcev s področja kazenskega in prekrškovnega prava, ki bistveno podpirajo in lajšajo delo vsem sodiščem v državi.

Branko Masleša je sodeloval pri pripravi edinega aktualnega komentarja Zakona o kazenskem postopku, pri pripravi raziskave „Deviacije na Slovenskem pred 100 leti“ ter pri projektu materialno kazensko pravo – judikatura slovenskih sodišč. V Zbirki odločb kazenskega oddelka Vrhovnega sodišča (1999-2007) je objavljenih več odločb, katerih sodnik poročevalec je bil Branko Masleša, ena je tudi nosilna. Je tudi avtor strokovnih člankov. Od leta 2010 do 2016 je bil predsednik Vrhovnega sodišča RS. Govori angleško.

[nazaj na vrh]

 

ANTON GAŠPER FRANTAR,
vodja Civilnega oddelka, vrhovni sodnik svetnik

Anton Frantar se je rodil leta 1948 v Ribnici na Dolenjskem. Februarja 1972 je diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani in se še istega leta kot pripravnik zaposlil na Okrajnem sodišču v Grosupljem. Po opravljenem pravosodnem izpitu leta 1975 je kot strokovni sodelavec začel delati na Občinskem sodišču I v Ljubljani, kjer je še isto leto po izvolitvi za sodnika začel delati kot sodnik na Civilnem oddelku. Želja po novih znanjih ga je leta 1982 pripeljala na Vrhovno sodišče, kjer je kot strokovni sodelavec delal na Oddelku za spremljanje družbenih odnosov in pojavov ter sodno prakso, obenem pa je sodeloval tudi na sejah civilnega senata. Med sodnike se je vrnil leta 1984, ko je bil izvoljen za sodnika Višjega sodišča v Ljubljani. Leta 1990 je postal vrhovni sodnik in na tem sodišču oktobra 2003 prevzel vodenje Civilnega oddelka.
Anton Frantar je v svoji bogati sodniški karieri napisal veliko strokovnih člankov s področja civilnega prava, leta 1996 pa je izdal knjigo z naslovom Stvarno pravo - obrazci za tožbe in predloge s komentarjem. Je soavtor komentarjev Zakona o denacionalizaciji in Zakona o zemljiški knjigi. V okviru rednega in podiplomskega študija je imel v preteklih letih več predavanj na Pravni fakulteti v Mariboru in na Pravni fakulteti v Ljubljani. Z referati in koreferati je sodeloval na številnih seminarjih, strokovnih posvetih, šolah za sodnike in Dnevih slovenskih pravnikov.
Anton Frantar je že več kot desetletje urednik revije Pravnik, od začetka izhajanja leta 1983 pa je tudi član uredniškega odbora revije Pravna praksa. Je tudi član komisije za državni pravniški izpit, že drugič pa so mu zaupali mandat predsednika Republiške volilne komisije.

Govori nemško.

[nazaj na vrh]

 

VLADIMIR BALAŽIC,
vodja Gospodarskega oddelka, vrhovni sodnik svetnik

Vladimir Balažic, vrhovni sodnik svetnik, vodja gospodarskega oddelka (foto DK)

Vladimir Balažic, vrhovni sodnik svetnik, vodja gospodarskega oddelka (foto DK)

Vladimir Balažic se je rodil leta 1952 v Ljubljani. Na ljubljanski Pravni fakulteti je diplomiral leta 1976 in se še istega leta kot sodniški pripravnik zaposlil na takratnem Občinskem sodišču I v Ljubljani. Dve leti kasneje je opravil pravosodni izpit. Leta 1979 je bil prvič izvoljen za sodnika takratnega Temeljnega sodišča v Ljubljani, kjer je prvi dve leti deloval kot preiskovalni sodnik in deloma tudi kot kazenski sodnik. Nato se je posvetil pravni specializaciji - gospodarskemu pravu. Do leta 1984 je sodil v zadevah gospodarskih prestopkov, nato pa v gospodarskih sporih. Leta 1985 se je kot strokovni sodelavec zaposlil na Vrhovnem sodišču, kjer je najprej na področju razvoja računalniško podprtih sistemov spremljanja sodne prakse in poslovanja sodišč sodeloval na Evidenčnem oddelku. Od leta 1987 je bil Vladimir Balažic sekretar Vrhovnega sodišča. Ves čas je sodeloval z Gospodarskim oddelkom tega sodišča kot poročevalec na sejah senata. Leta 1989 ga je strokovna pot vodila med tožilce - postal je namestnik javnega tožilca na Višjem javnem tožilstvu v Ljubljani, kjer je reševal zadeve s področja gospodarskih prestopkov. Leta 1991 se je kot sodnik spet vrnil v sodstvo, izvoljen je bil namreč za višjega sodnika na Višjem sodišču v Ljubljani; sodil je seveda v gospodarskih zadevah. Zaradi znanja s področja računalništva je vseh 8 let svojega delovanja na Višjem sodišču vodil tudi službo za informatiko.
Vladimir Balažic je leta 2001 postal vrhovni sodnik na Gospodarskem oddelku, leta 2002 pa je prevzel tudi vodenje tega oddelka.
Zaradi pogostih sprememb gospodarskopravne zakonodaje se Vladimir Balažic nenehno izobražuje; udeležuje se številnih domačih in tujih seminarjev s področja ekonomike, financ, plačilnega prometa, stečajnih postopkov, pravic industrijske lastnine. Zadnje čase seveda v svoj izbor vključi vse več izobraževanj s področja evropske zakonodaje. Ker ga kot strokovnjaka za gospodarsko pravo kolegi cenijo, tudi sam veliko predava, predvsem na Gospodarskopravnih šolah za sodnike, ki jih organizira Vrhovno sodišče, kot predavatelja pa ga v svoje vrste večkrat povabijo tudi odvetniki in pravobranilci. Je član izpitne komisije za državni pravniški izpit za področje gospodarskega prava.
Vladimir Balažic je avtor številnih strokovnih člankov, bil je član delovne skupine, ki je pripravila Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja, in soavtor komentarja tega zakona.

Govori angleško.

[nazaj na vrh]

 

 

Mag. IVAN ROBNIK
vodja Delovnega in socialnega oddelka, vrhovni sodnik svetnik

 

mag. Ivan Robnik, vrhovni sodnik svetnik, vodja Delovnega in socialnega oddelka (foto DK)

mag. Ivan Robnik, vrhovni sodnik svetnik, vodja Delovnega in socialnega oddelka (foto DK)

Mag. Ivan Robnik se je rodil leta 1949 v Krnici, sedanja Občina Luče. Na ljubljanski Pravni fakulteti je diplomiral leta 1973 in se še istega leta zaposlil na pravniških delih v gospodarstvu. Po opravljenem pravosodnem izpitu v letu 1978 je bil leta 1979 izvoljen za sodnika pri takratnem Sodišču združenega dela v Celju. Od leta 1990 dalje je opravljal funkcijo predsednika sodišča, dokler ni bil v letu 1994 izvoljen za sodnika Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

V letu 2000 je bil imenovan za predsednika navedenega sodišča. Na tem mestu je uspel sodišče usposobiti za postopno odpravo sodnega zaostanka pri pritožbenem reševanju delovnih in socialnih sporov. V letu 2003 je bil izvoljen za sodnika Vrhovnega sodišča RS in bil razporejen na Delovni in socialni oddelek, s 1. januarjem 2015 pa je bil imenovan za vodjo tega oddelka.

Praktično vse od izvolitve v sodniško službo je mag. Ivan Robnik član Slovenskega sodniškega društva. Več mandatov je sodeloval v različnih organih društva. Sodeloval je pri pripravi in oblikovanju Kodeksa sodniške etike, v mandatu od 2001 do 2003 pa je Slovensko sodniško društvo vodil kot njegov predsednik. Dolga leta je član komisije za pravniški državni izpit.

Mag. Ivan Robnik se je ob delu ves čas izobraževal in v letu 2005 na Pravni fakulteti v Ljubljani uspešno zaključil magistrski študij z magistrsko nalogo na temo Ustavna procesna jamstva s poudarkom na pravici do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja v individualnih delovnih sporih. Redno sodeluje kot predavatelj na sodniških šolah v okviru Centra za izobraževanje v pravosodju, pa tudi na strokovnih seminarjih v organizaciji Inštituta za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani in v Mariboru. Je avtor številnih strokovnih člankov s področja delovnih razmerij in postopka v delovnih in socialnih sporih, v katerih se zlasti zavzema za racionalizacijo postopkov. Sodeloval je pri pripravi zakonodaje s tega področja, zlasti pri pripravi Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) in v delovnih skupinah za pripravo podlag  za spremembe Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) in sedanjega ZDR-1.

[nazaj na vrh]

 

PETER GOLOB
vodja Upravnega oddelka, vrhovni sodnik

Peter Golob se je rodil leta 1964 v Ljubljani. Po opravljeni maturi na Poljanski gimnaziji leta 1982 in služenju vojaškega roka se je vpisal na Pravno fakulteto v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1988. Maja istega leta se je zaposlil kot pripravnik na Višjem sodišču v Ljubljani. Po opravljenem pravosodnem izpitu leta 1990 se je na istem sodišču zaposli kot strokovni sodelavec na civilnem in (delno) gospodarskem oddelku. Leta 1992 je bil izvoljen za sodnika na Temeljnem sodišču v Ljubljani, Enota v Ljubljani, kjer je eno leto delal kot preiskovalni sodnik. Od leta 1993 do leta 1995 je opravljal sodniško funkcijo kot civilni sodnik na Temeljnem sodišču v Ljubljani, Enoti v Litiji, kjer je bil tudi predstojnik, kasneje predsednik, tega sodišča. Od leta 1995 pa do leta 2000 je delal kot kazenski, izvršilni in zemljiškoknjižni sodnik na Okrajnem sodišču v Domžalah, kjer je bil tudi predsednik tega sodišča. Decembra leta 2000 je bil izvoljen za višjega sodnika na Upravnem sodišču v Ljubljani. Aprila leta 2007 je bil imenovan na položaj svetnika višjega sodišča, še istega meseca pa za vrhovnega sodnika na Vrhovnem sodišču RS. Od leta 2008 je bil namestnik vodje upravnega oddelka Vrhovnega sodišča, vodja tega oddelka pa je postal avgusta 2015. Dva mandata je bil predsednik Disciplinskega sodišča prve stopnje za sodnike.

Peter Golob je tudi namestnik predsednika Državne volilne komisije in član komisije na pravniških državnih izpitih. Redno se udeležuje domačih in tujih strokovnih srečanj in posvetovanj, kjer občasno tudi predava.

[nazaj na vrh]

 

VLADIMIR HORVAT
vodja Evidenčnega oddelka, vrhovni sodnik

Vladimir Horvat, vrhovni sodnik, vodja evidenčnega oddelka

Vladimir Horvat, vrhovni sodnik, vodja evidenčnega oddelka

Vladimir Horvat je diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani leta 1982, pravosodni izpit pa je opravil leta 1986. Sodniško funkcijo je pričel opravljati 1. 10. 1987 na Temeljnem sodišču v Ljubljani. V času od 1. 1. 1990 do 28. 2. 1995 je bil dodeljen na Vrhovno sodišče. Dne 1. 3. 1995 je bil izvoljen za sodnika Višjega sodišča v Ljubljani in dodeljen na delo na Sodni svet. V času od 1. 9. 1998 do 12. 2. 2002 je bil odvetnik, od 13. 2. 2002 dalje pa ponovno sodnik na civilnem oddelku Višjega sodišča v Ljubljani. Od 6. 2. 2012 opravlja sodniško funkcijo vrhovnega sodnika na Vrhovnem sodišču. Vodi Evidenčni oddelek.

Vladimir Horvat uživa sloves strokovnjaka za področje civilnega materialnega in procesnega prava. Sodnik je že v času dodelitve na Evidenčni oddelek Vrhovnega sodišča pokazal pravno znanje s področja civilnega prava na visoki ravni pri strokovno zahtevni pripravi sodnih odločb za vnos v računalniške baze odločb in pravne literature. Pri delu na Civilnem oddelku Višjega sodišča v Ljubljani je dosegal nadpovprečne delovne rezultate. Bil je član in predsednik Personalnega sveta Višjega sodišča v Ljubljani. Sodnik tudi predava, objavlja strokovne prispevke in je izpraševalec na pravniškem državnem izpitu.

[nazaj na vrh]

 

JANKO MARINKO,
sekretar Vrhovnega sodišča, višji sodnik

Janko Marinko, višji sodnik, generalni sekretar sodišča (foto DK)

Janko Marinko, višji sodnik, generalni sekretar sodišča (foto DK)

Janko Marinko se je rodil leta 1960 v Ljubljani. Po končani gimnaziji se je vpisal na ljubljansko Pravno fakulteto, kjer je leta 1983 diplomiral. Leta 1986 je opravil pravosodni izpit.
Od začetka poklicne kariere je zaposlen v slovenskem sodstvu. Najprej se je kot strokovni sodelavec zaposlil na nepravdnem in nato na preiskovalnem oddelku takratnega Temeljnega sodišča v Ljubljani. Leta 1989 je bil izvoljen na mesto preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Ljubljani. Od leta 1998 dela kot sekretar Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Njegovo delovno področje obsega predvsem izvrševanje zadev sodne uprave, ki so sicer v pristojnosti predsednika sodišča. Med zadeve sodne uprave pa sodijo predvsem odločanje in druga opravila, s katerimi se na podlagi zakona, sodnega reda in drugih predpisov zagotavljajo pogoji za redno izvajanje sodne oblasti. Janko Marinko se torej ukvarja zlasti z notranjo organizacijo sodišča, organizacijo poslovanja sodišča, skrbi, da se delo na sodišču opravlja pravilno in pravočasno, vodi statistično-evidenčno službo, poroča o problematiki pri delu sodišča, ukvarja se s kadrovskimi zadevami, finančnim in materialnim poslovanjem sodišča, z upravljanjem sodne zgradbe itd. Kot sekretar sodišča opravlja tudi druga dela glede na pooblastila predsednika sodišča.
Janko Marinko je objavil več člankov s področja kazenskega prava.

Govori angleško.

[nazaj na vrh]

Varneje se je motiti pri popuščanju kot pri kaznovanju.
Tutius est errare acquietando quam puniendo.