Sodba X Ips 438/2005

Jedro

V skladu z načelom zakonitosti (6. člen ZUP) se vprašanje formalne in materialne zakonitosti odločbe presoja po pravnem in dejanskem stanju ob izdaji odločbe, s katero je bilo odločeno o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi stranke, to je praviloma prvostopenjska odločba, torej na podlagi takrat veljavnih predpisov in pred izdajo odločbe ugotovljenih dejstev in okoliščin (138. člen ZUP). Kasnejše spremembe dejanskega stanja, nastale po izdaji odločbe, na pravilnost oziroma zakonitost odločbe organa prve stopnje ne morejo vplivati.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97) zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 6. 3. 2003, s katero je tožena stranka zavrnila tožničino pritožbo zoper odločbo Komunalne inšpekcije Občine Ž. z dne 28. 10. 2002. S slednjo je bilo tožnici naloženo, da vzdolž javne poti znotraj meja lastne parcele odstrani živo mejo tako, da bo zagotovljena preglednost cestnega priključka.

2. Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe pritrjuje odločitvi in razlogom tožene stranke. Ukrep je bil zakonsko utemeljen in sodišče nima pomislekov v uporabo določb Odloka o občinskih cestah (Ur. l. RS, št. 6/2000, v nadaljevanju Odlok), v katerem je med drugim določeno, da je prepovedano ogrožanje občinske ceste in prometa na njej, med drugim tudi s postavljanjem ograj oziroma zasaditvijo žive meje. Dejstvo, da se je postopek v zvezi z izrečenim ukrepom nadaljeval tudi po izdaji odločbe organa prve in druge stopnje, pa v ničemer ne vpliva na ugotovitev, da je bil ukrep v času, ko je bil izrečen, zakonsko utemeljen. Presoja se namreč pravilnost in zakonitost izpodbijanega akta glede na okoliščine, ki so bile ugotovljene v času odločanja organa prve stopnje. Ugovorov tožnice, da je živo mejo porezala, kot ji je bilo naloženo, zato ni mogoče šteti kot relevantnih za odločitev v tem upravnem sporu.

3. Tožnica je zoper prvostopenjsko sodbo vložila pritožbo - sedaj revizijo, v kateri uveljavlja nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in zmotno uporabo materialnega prava. Zadeva je dejansko že urejena, vendar ne tudi formalno. Za odločitev v zadevi ni pomembno le stanje ob izdaji odločbe komunalne inšpekcije. Tožnica je porezala živo mejo, kar je bilo ugotovljeno ob inšpekcijskem pregledu dne 13. 3. 2003 ter navedeno v zapisniku. Ob takem dejanskem stanju torej ne obstajajo več razlogi za dejansko in pravno utemeljenost izpodbijane inšpekcijske odločbe z dne 28. 10. 2002. Drugostopenjska odločba bi morala izhajati vsaj iz stanja po zapisniku z dne 13. 3. 2003. Inšpekcijski organ bi moral svojo odločbo razveljaviti in izdati novo, s katero bi postopek ustavil.

4. Tožena stranka je v odgovoru na revizijo (prej pritožbo) pojasnila potek dogodkov po izdaji sodbe sodišča prve stopnje.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče v vseh že vloženih zadevah odloča po ZUS-1, v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba in so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo je prvostopenjska sodba postala pravnomočna dne 1. 1. 2007, vložena pritožba pa se obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1.

7. Revizija v upravnem sporu je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določbah prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena tega zakona ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava, za razliko od postopka s pritožbo, kjer se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 preizkuša tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Vrhovno sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem okviru je potekala tudi sodna presoja obravnavane revizije.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi glede na v upravnem postopku ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo. Po 6. točki drugega odstavka 45. člena Odloka je ob občinski cesti prepovedano (tudi) zasaditi živo mejo, če se s tem poslabša ali onemogoči preglednost ceste ali drugače ovira ali ogroža promet. Po določbi prvega odstavka 50. člena Odloka pa v bližini križišča občinske ceste z drugo cesto med drugim ni dovoljeno saditi dreves ali grmovja, ker bi to oviralo preglednost.

9. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je za odločitev pravno pomembno pravno in dejansko stanje v času izdaje odločbe organa prve stopnje. V skladu z načelom zakonitosti (6. člen ZUP) se vprašanje formalne in materialne zakonitosti odločbe presoja po pravnem in dejanskem stanju ob izdaji odločbe, s katero je bilo odločeno o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi stranke, to je praviloma prvostopenjska odločba, torej na podlagi takrat veljavnih predpisov in pred izdajo odločbe ugotovljenih dejstev in okoliščin (138. člen ZUP). Kasnejše spremembe dejanskega stanja, nastale po izdaji odločbe, na pravilnost oziroma zakonitost odločbe organa prve stopnje ne morejo vplivati. Zato so neutemeljeni ugovori tožnice, da je že porezala živo mejo, kar je razvidno iz zapisnika, in bi zato moral inšpekcijski organ odločbo razveljaviti in izdati novo. V zvezi s tem je tožnici že sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da bo te ugovore (glede izpolnitve obveznosti) lahko uveljavljala v postopku izvršbe, če bo tak postopek sprožen.

10. Kot že navedeno, revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato se Vrhovno sodišče do teh navedb ni opredeljevalo.

11. Ker niso podani razlogi za utemeljenost revizije, ki jih navaja tožnica, niti razlogi, na katere Vrhovno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

Datum zadnje spremembe:

11.02.2010

Podobni dokumenti:

• Sodba U 782/95
• sodba U 1757/2003
• sodba U 1225/2003