Sodba II Ips 436/92

Jedro

Presoja odmere pravične denarne odškodnine za negmotno škodo

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora tožena stranka plačati tožniku odškodnino v znesku 11.000,00 SIT z zamudnimi obrestmi od 10.6.1991 in v znesku 3.250.000,00 SIT z zamudnimi obrestmi od 5.2.1992 dalje ter zamudne obresti na že izplačano izgubo na osebnem dohodku za čas od zapadlosti posameznih zneskov do dne 7.6.1991. Višji zahtevek je zavrnilo. Toženi stranki je naložilo plačilo pravdnih stroškov v znesku 136.686.00 SIT. Ugotovilo je, da je za nesrečo v kateri je bil tožnik poškodovan, odgovoren zavarovanec tožene stranke. Tožniku je priznalo stroške za tujo pomoč v znesku 6.000.00 SIT in za boljšo prehrano 5.000.00 SIT, za negmotno škodo pa za pretrpljene telesne bolečine poleg že plačane odškodnine dodatno še 450.000.00 SIT, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 2.500.000.00 SIT in za strah 300.000.00 SIT. Višje zahtevke za te postavke je zavrnilo, v celoti pa je zavrnilo zahtevek za duševne bolečine zaradi skaženosti. Ugotovilo je, da se posledice tožnikovih poškodb kažejo v zmerno zavrti gibljivosti noge v desnem kolku po prelomu kolčne ponvice in medenice z nastajajočo koksartrozo, v brazgotinasti zožitvi sečnice z motnjami pri odvajanju seča, v postkomocionalnem sindromu in v operativnih brazgotinah na spodnjem delu trebuha in medenici ter v trakcijski brazgotini na desni goleni. S tem so tožnikove splošne življenjske sposobnosti zmanjšane za 50 %. Tožnik je zmožen za pretežno sedeče delo na toplem, ni pa sposoben za daljšo hojo in stojo, za delo v prisilnih držah, za dvigovanje in nošenje bremen. Glede na take ugotovitve je štelo odškodnino v znesku 2.500.000.00 SIT za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti za primerno. V zvezi z zavrnitvijo zahtevka, ki se nanaša na duševne bolečine zaradi skaženosti, je sodišče zavzelo stališče, da brazgotine, skrite pod obleko. tožnika ne bi smele motiti in da gre le za kozmetični defekt, zaradi katerega tožnik nima pravice do odškodnine.

Proti tej sodbi je tožnik vložil pritožbo, ki ji je sodišče druge stopnje delno ugodilo in sodbo spremenilo tako, da je prisodilo tožniku odškodnino za skaženost v znesku 50.000.00 SIT, stroške postopka na prvi stopnji pa je zvišalo za 49.704.00 SIT. V ostalem je pritožbo zavrnilo, toženi stranki pa naložilo še 7.200.00 SIT stroškov pritožbenega postopka. Pri odškodnini za skaženost je upoštevalo, da so tožniku ostale po zdravljenju vidne brazgotine in da po daljših obremenitvah opazno šepa. Višji zahtevek, ki ga je tožnik uveljavljal, je zavrnilo, ker so brazgotine skrite pod obleko. Pri odmeri prvostopnih stroškov je pritrdilo tožnikovemu stališču, da je treba upoštevati njegov popoln uspeh pri ugotavljanju temelja in mu je priznalo tri četrtine vseh prvostopnih stroškov, kolikor je tožnik uveljavljal v pritožbi.

Proti tej sodbi vlaga tožnik revizijo. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da mu prizna nadaljnjo odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti v znesku 1.500.000.00 SIT in zaradi skaženosti v znesku 450.000.00 SIT ter vse pravdne stroške. Podrobno opisuje svoje poškodbe in njihove posledice ter se sklicuje na izvedeniško mnenje dr. Trstenjaka. Opozarja na ugotovitev, da so njegove splošne življenjske sposobnosti zmanjšanje za 50 %. Meni, da je utemeljen njegov odškodninski zahtevek v znesku 4.000.000.00 SIT v celoti. Vztraja tudi pri celotnem zahtevku v znesku 500.000.00 SIT zaradi skaženosti in navaja, da ga zelo motijo številne grde brazgotine po operacijah in šepanje. Meni tudi, da je upravičen do povrnitve celotnih stroškov.

Tožena stranka na revizijo ni odgovorila in Javni tožilec Republike Slovenije se o njej ni izjavil (3. odst. 390. čl. ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Tožnik opozarja na izredno hude trajne posledice poškodb, zaradi katerih je njegova življenjska aktivnost zmanjšana in mu to povzroča hude duševne bolečine. Vendar je vse to, kar tožnik navaja v reviziji, upoštevalo že sodišče prve stopnje, ko je določilo odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedeniškega mnenja ugotovilo, da ima tožnik zmerno zavrto gibljivost noge v desnem kolku po prelomu kolčne ponvice in medenice z nastajajočo posledično koksartrozo ter občasnim šepanjem, brazgotinasto zožitev sečnice s tendenco recidivantnih striktur in mikacijskimi težavami, poskomocionalni sindrom in operativne brazgotine na spodnjem delu trebuha in medenici ter trakcijsko brazgotino na desni goleni. Zaradi tega so tožnikove splošne življenjske sposobnosti zmanjšane za 50 %. Na podlagi tega dejanskega stanja tožnik tudi v reviziji vztraja na celotnem zahtevku v znesku 4.000.000.00 SIT in meni, da je bilo z določitvijo odškodnine v znesku 2.500.000.00 zmotno uporabljeno materialno pravo.

Tožnik, ki je bil rojen leta 1947, je bil ob poškodbi leta 1990 star 43 let in torej na višku življenjske in delovne sposobnosti. Posledice poškodb so hude in številne. Zaradi njih so tožnikove življenjske sposobnosti zmanjšane za polovico. Na podlagi takih ugotovitev je tožnik upravičen do odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti (200. čl. ZOR). Splošne kriterije za določitev odškodnine v takem primeru določa drugi odst. 200. čl. ZOR in sicer, da mora sodišče upoštevati pomen prizadete dobrine in namen te odškodnine ter paziti, da odškodnina ne bi šla na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom. V okviru teh splošnih kriterijev upošteva sodišče konkretne okoliščine primera. V obravnavani zadevi je treba upoštevati tožniku v prid dejstvo, da ga je nesreča doletela, ko je bil na višku življenjskih in delovnih sposobnosti in da gre za raznovrstne poškodbe s hudimi posledicami, zaradi katerih je trajno za polovico zmanjšana njegova splošna življenjska sposobnost. Vendar primerjava s sodno prakso v podobnih primerih pokaže, da so bile vse te okoliščine ustrezno upoštevane. Odškodnina, ki je bila tožniku priznana iz tega naslova, presega odškodnine, ki jih v podobnih primerih pozna sodna praksa. Zato ni mogoče pritrditi reviziji, da je bilo v obravnavanem primeru tožniku v škodo zmotno uporabljeno materialno pravo, ko mu je bila priznana za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti odškodnina v znesku 2.500.000.00 SIT.

Sodišče druge stopnje je prisodilo tožniku odškodnino za skaženost v znesku 50.000.00 SIT, zavrnilo pa je nadaljnji tožnikov zahtevek, ki znaša 500.000.00 SIT. Upoštevalo je, da tožnika operativne brazgotine motijo, čeprav so na mestu, ki je navadno zakrito z obleko. Stališče sodišča druge stopnje, da je treba upoštevati tožnikovo prizadetost, je pravilno. Okoliščina, da brazgotine na splošno niso vidne, je pomembna le za višino odškodnine. Pravilno je bilo upoštevano tudi dejstvo, da tožnik občasno šepa. Šepanje je motnja, ki vpliva na estetski videz in zato pomeni tudi skaženost, ne samo težavo pri hoji. Vendar pa niti operativne brazgotine na trebuhu, niti občasno šepanje ne predstavljajo hude skaženosti. Zato je odškodnina, ki jo je zaradi skaženosti prisodilo sodišče druge stopnje, primerna in v skladu s kriteriji, ki jih v 2. odst. 200. čl. določa zakon o obligacijskih razmerjih.

Odmera stroškov na prvi in drugi stopnji ni predmet revizijske presoje. Odločba o stroških v sodbi se šteje za sklep (5. odst. 129. čl. ZPP). Gre za odločitev o stranski terjatvi. To ni sklep, s katerim je postopek končan, zato zoper odločitev o stroških, ki je vsebovana v sodbi, s katero fje bilo odločeno tudi o glavni terjatvi, ni revizije (1. odst. 400. čl. ZPP).

Uveljavljani revizijski razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (386. čl. ZPP). Zato je revizijsko sodišče tožnikovo revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (393. čl. ZPP).

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSK sodba I Cp 1269/2003
• VSK sodba I Cp 305/2004
• VSC sodba Cp 281/2005