<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

Sklep III R 34/2007

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2008:III.R.34.2007
Evidenčna številka:VS41106
Datum odločbe:29.01.2008
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz razlogov smotrnosti - drugi tehtni razlogi

Jedro

Uveljavljana pristranskost sodišča kot takega, kar je ost obravnavanega predloga, je že pojmovno izključena, saj je tako subjektivno naravnanost mogoče očitati le posamezni osebi (posameznim osebam).

Razpoložljivost drugačnih (drugih) pravnih poti od predlagane delegacije praviloma kaže na to, da je predlagatelj okvire delegacije že prestopil.

Izrek

Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se zavrne.

Obrazložitev

(1) V uvodoma navedenem gospodarskem sporu, ki poteka pred Okrožnim sodiščem v Krškem (sodiščem prve stopnje), je tožena stranka v svoji vlogi z dne 30.11.2007 smiselno predlagala, da Vrhovno sodišče na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) določi drugo stvarno pristojno sodišče, ki naj vodi nadaljnji postopek (to je delegacijo iz razlogov smotrnosti). Naše pravo instituta izločitve sodišča, kakor je sicer naslovljena predlagateljičina vloga, namreč ne pozna.

Predlog ni utemeljen.

(2) Predlagateljica zmotno meni, da je sodišče, ki je ugodilo njeni pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje, s katero je bilo tudi drugič odločeno v njeno škodo (to je v škodo tožene stranke), in sklenilo, da se glavna obravnava v tretje opravi pred novim (to je drugim) sodnikom sodišča prve stopnje, tako ravnalo zato, ker je pritrdilo tudi njeni glavni tezi, da je sodišče prve stopnje pristransko. Odločitev pritožbenega sodišča, da ravna po 356. členu ZPP, ker meni, da se je razpravljajoči sodnik dokončno opredelil za pravno stališče, ki ga ima samo za pravno zmotno, namreč ne prejudicira, da se je dotedanji razpravljajoči sodnik opredelil tudi za to, da mora v sporu uspeti ravno stranka, ki ji je sodnikovo pravno stališče v korist.

(3) Uveljavljana pristranskost sodišča kot takega, kar je ost obravnavanega predloga, je že pojmovno izključena, saj je tako subjektivno naravnanost mogoče očitati le posamezni osebi (posameznim osebam). Očitek subjektivne pristranskosti, namenjen predsednici sodišča prve stopnje in sodnici, ki je v predloženi zadevi sodila do sklepa pritožbenega sodišča, da se glavna obravnava opravi pred drugim sodnikom, pa je imela predlagateljica možnost uveljavljati z zahtevo za izločitev sodnice iz razlogov po 70. členu ZPP. Če bi se bilo po tej poti primerilo, da bi bili izločeni vsi sodniki posameznega sodišča, pa bi bil to razlog za tako imenovano nujno delegacijo po 66. členu ZPP.

(4) Razpoložljivost drugačnih (drugih) pravnih poti od predlagane delegacije praviloma kaže na to, da je predlagatelj okvire delegacije že prestopil. Delegacija iz razlogov smotrnosti namreč omogoča, da se postopek vodi pred drugim sodiščem, kot je sicer določeno v sistemu splošne in posebnih krajevnih pristojnosti; zlasti ko je očitno, da bo to prispevalo k bolj ekonomični izvedbi postopka (ter kadar se zasledujejo nekateri drugi tehtni razlogi). Delegacija je namenjena blaženju skrajnosti v sistemu, ki je izjemoma lahko pretirano tog, ki pa praviloma počiva na zakonodajalčevem spoznanju (in posledični pravni domnevi), da v zakonu vnaprej določene okoliščine, na katere se navezujejo posamezna pravila o krajevni pristojnosti, v največjem številu primerov zagotavljajo tudi najbolj smotrno sojenje. Zaradi izjemne narave ukrepa pa je treba okoliščine, ki naj bi ga utemeljile, presojati strogo, in sicer tudi v tem smislu, da določitev drugega sodišča ne pride v poštev, kadar za uresničitev pravnih interesov procesnih udeležencev obstajajo drugi pravni instituti.

(5) Predlagateljičinega očitka, da sodišče prve stopnje zavlačuje postopek, se z delegacijo ne more reševati, saj so predlagateljici za varstvo njenega nasprotnega interesa na razpolago primernejša pravna sredstva iz 3. člena Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (Uradni list RS, št. 49/2006). Podobno velja za očitke zoper pravilnost sojenja (da naj sodišče prve stopnje ne bi pravilno ugotovilo dejanskega stanja, da naj bi ignoriralo predlagane dokaze, da naj ne bi upoštevalo napotkov pritožbenega sodišča po prvem odstavku 362. člena ZPP in še nekatere druge očitke procesnih kršitev), ki bi jih lahko uveljavljala predvsem s pritožbo v skladu z ZPP.

(6) K drugim tehtnim razlogom za obravnavano delegacijo poleg smotrnosti sodi po praksi Vrhovnega sodišča tudi dvom v tako imenovano objektivno nepristranskost sodišča. Gre za vprašanje, ali se po kriteriju razumnega opazovalca v javnosti ustvarja videz, da bi sodniki danega sodišča pri uporabi prava zaradi neke okoliščine (največkrat zaradi tesnejših, predvsem sorodstvenih, razmerij strank in sodnikov ali delavcev sodišča) ne mogli prosto odločati po svoji vesti. Da je sodišče prve stopnje v tem smislu "okuženo z negativno percepcijo" proti toženi stranki, da je "pod vplivom močnih zunanjih faktorjev", pa je zgolj predlagateljičino mnenje, ki ni z ničimer posebej utemeljeno. Prav tako več zadev istega subjekta pred istim sodiščem prve stopnje, kar tudi uveljavlja predlagateljica, v opisani okvir gotovo ne sodi.

(7) V podkrepitev svojega predloga se naposled sklicuje na zahtevi za izločitev dveh zgoraj omenjenih sodnic in na predlog za delegacijo iz razlogov smotrnosti, ki so bili vsi vloženi v drugem postopku pred sodiščem prve stopnje. Čeprav takšno sklicevanje odstopa od dolžnosti stranke, da svoje zahtevke utemeljuje pregledno in jasno, kar je lahko strožje breme v incidenčnem postopku, sproženem zaradi smotrnosti, Vrhovno sodišče pojasnjuje, da so bili navedeni zahtevki nedavno zavrnjeni z njegovima sklepoma, opr. št. III R 12/2007-2 z dne 28.6.2007 in opr. št. III R 31/2007-2 z dne 13. 11. 2007.

(8) Predlagateljičini očitki tako niso taki, da bi lahko utemeljili (tudi) ukrep po 67. členu ZPP. Vrhovno sodišče je zato predlog za delegacijo pristojnosti zavrnilo.


Zveza:

ZPP člen 67.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zMTk5NA==