Sklep III Ips 64/2006

Jedro

Tožniki so z razlastitvijo izgubili lastninsko pravico na razlaščenih nepremičninah. Kasneje pa je prišlo do odprave odločbe o razlastitvi. Z dokončnostjo odločbe o odpravi razlastitvene odločbe so tožniki pridobili pravico, da se sporne nepremičnine v stečaju izločijo iz premoženja tožene stranke.

Za odločitev o obstoju izločitvene pravice ni pomembno trenutno zemljiškoknjižno stanje in prav tako ni potrebno, da bi tožniki ob začetku stečajnega postopka že izpolnjevali vse pogoje za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo.

Izrek

Reviziji se ugodi in se sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavita ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka 1. Tožeča stranka je v stečajnem postopku nad toženo stranko uveljavljala izločitveno pravico na delu nepremičnine s parc. št. 149/1, k.o. ..., v izmeri 2767 m2. Ker je stečajni upravitelj prerekal izločitveno pravico, so bili tožniki napoteni na pravdo. Okrožno sodišče v Novi Gorici je tožbeni zahtevek zavrnilo, Višje sodišče v Kopru pa je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Relevantno dejansko stanje 2. Sporni del nepremičnine, na katerem tožniki uveljavljajo izločitveno pravico, je bil z odločbo o razlastitvi z dne 25.09.1972 tožnikom odvzet. Lastninsko pravico je pridobila tožena stranka, ki se je tudi vpisala v zemljiško knjigo. Kasneje je bila navedena odločba o razlastitvi odpravljena, in sicer: dne 11.06.1996 v delu, ki je bil v lasti M. Ž., odločba je postala dokončna dne 23.05.1997 in pravnomočna dne 07.07.2004; v preostalem delu (v solastnini I. Ž. in D. B.) pa je bila odločba o razlastitvi odpravljena dne 16.09.1996, dokončna je postala dne 22.11.2000, v teku pa je še upravni spor pred Vrhovnim sodiščem.

Razlogi, ki jih uveljavlja revizija 3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje so tožniki vložili revizijo iz vseh revizijskih razlogov, zlasti zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami - ZPP) pred sodiščem druge stopnje ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovnemu sodišču predlagajo, da izpodbijano sodbo tako spremeni, da tožbenemu zahtevku ugodi in naloži toženi stranki plačilo stroškov postopka.

4. Tožniki menijo, da sta nižji sodišči bistveno kršili določbe pravdnega postopka in sicer se naj ne bi opredelili do vseh navedb tožeče stranke, med drugim tudi do zatrjevanih kršitev ustave, del predlaganih dokazov pa naj bi bil zavrnjen brez obrazložitve.

5. Tožniki navajajo, da naj bi pritožbeno sodišče napačno presodilo, da je za pridobitev lastninske pravice potrebna pravnomočnost upravnih odločb o odpravi razlastitvene odločbe. Zadostna podlaga, za odločitev v tem postopku naj bi bile že dokončne odločbe upravnega organa. Ob odpravi upravne odločbe pa bi moral upravni organ po uradni dolžnosti odločiti tudi o odpravi pravnih posledic, saj odprava učinkuje ex tunc. Tožniki tako v upravnem postopku še vedno zahtevajo vrnitev razlaščenega premoženja v last in posest, o čemer bo odločeno, ko bo pravnomočno odpravljena odločba o razlastitvi. Zaradi stečajnega postopka nad toženo stranko pa tožniki svoje pravice sedaj uveljavljajo v pravdi. V kolikor jim izločitvena pravica ne bo priznana, naj bi izgubili možnost odprave pravnih posledic nezakonite upravne odločbe, saj razlaščenih zemljišč ne bodo mogli pridobiti nazaj.

6. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Razlogi za ugoditev reviziji 7. Izločitvena pravica je pravica zahtevati izločitev iz stečajne mase stvari, ki ne pripadajo stečajnemu dolžniku (tretji odstavek 10. člena ter prvi odstavek 131. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji; Ur. l. RS, št. 67/1993 s spremembami - ZPPSL). Praviloma izločitvena pravica v stečaju temelji na stvarni (lastninski) pravici upnika na stvari, katere izločitev in izročitev zahteva. Upnik pa lahko tudi na podlagi drugega pravnega temelja (npr. pogodbe) zahteva izločitev stvari, ki ne pripada stečajnemu dolžniku.

8. Tožniki so z razlastitvijo (25.09.1972) izgubili lastninsko pravico na razlaščenih nepremičninah. Kasneje pa je prišlo do odprave odločbe o razlastitvi. Če se upravna odločba odpravi, se odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale (prvi odstavek 281. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS št. 80/1999 s spremembami - ZUP) oziroma prvi odstavek 269. člena prej veljavnega Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list FLRJ, št. 52/1956). Odprava deluje retroaktivno (ex tunc), od dneva, s katerim je pravno učinkovala odločba prve stopnje, ki je bila odpravljena. Z odpravo nezakonitosti se vzpostavlja pravno stanje, ki je obstajalo pred izdajo odpravljene odločbe prve stopnje, enako kakor v primeru ničnosti.

9. Upravna odločba je izvršljiva z nastopom njene dokončnosti, če zakon ne določa drugače (prvi odstavek 224. člena ZUP). Zakon o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Ur. list SRS, št. 5/80 s spremembami), ki je bil v veljavi v času izdaje odločbe o odpravi razlastitvene odločbe, v petem odstavku 17. člena in drugem odstavku 26. člena predvideva možnost odprave odločbe o razlastitvi, pri čemer pa ni nikjer določeno, da bi postala izvršljiva šele s pravnomočnostjo. Ker zakon ne določa drugače, sta delni odločbi o odpravi razlastitvene odločbe postali izvršljivi z njuno dokončnostjo (dne 23.05.1997 in 22.11.2000). Z dokončnostjo odločbe o odpravi razlastitvene odločbe so torej tožniki pridobili pravico, da se sporne nepremičnine izločijo iz premoženja tožene stranke.

10. Za odločitev o obstoju izločitvene pravice ni pomembno trenutno zemljiškoknjižno stanje in prav tako ni potrebno, da bi tožniki ob začetku stečajnega postopka že izpolnjevali vse pogoje za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo. Odločba o odpravi razlastitvene odločbe odpravlja učinke razlastitve. Morebitna sporna premoženjska razmerja med strankama, pa se po odpravi razlastitvene odločbe obravnavajo v posebnem postopku (tretji odstavek 26. člena Zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini).

11. Glede na navedeno revizija utemeljeno izpodbija ugotovitve nižjih sodišč glede obstoja izločitvene pravice, zato ji je Vrhovno sodišče ugodilo, pri tem pa se z drugimi zatrjevanimi kršitvami procesnega in materialnega prava ni ukvarjalo. Zaradi napačno uporabljenega materialnega prava v postopku niso bila ugotovljena vsa dejstva, zlasti ne spremembe dejanskega stanja v naravi. Med drugim izhaja iz sodbe sodišča prve stopnje, da so bile med postopkom spremenjene označbe parcel, na katere se nanaša zahtevek tožnikov. Navedeno je narekovalo razveljavitev odločb prve in druge stopnje in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno sojenje (drugi odstavek 380. člena ZPP).

12. Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

Datum zadnje spremembe:

24.09.2014

Podobni dokumenti:

• Sodba II Ips 597/2001
• VSL sodba I Cp 2716/2009
• Sodba I Up 463/2000