Sodba III Ips 94/2006

Jedro

Tožeča stranka je upravičena do povrnitve sredstev, ki jih je plačala namesto tožene stranke (210. člen ZOR).

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki njene stroške odgovora na revizijo v višini 660,96 EUR v roku 15 dni, od tedaj dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka 1. Tožeča stranka je dne 23.09.1997 kot upnica vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi plačila 7.486.898,00 SIT s pripadki. Po ugovoru dolžnice je bila zadeva odstopljena Okrožnemu sodišču v Mariboru, da odloči o tožbenem zahtevku. Uveljavljani znesek predstavlja prispevek lokalne skupnosti vrtcem, ki ga je tožeča stranka plačala namesto tožene stranke. Okrožno sodišče v Mariboru je tožbenemu zahtevku ugodilo in sklep o izvršbi ohranilo v veljavi v relevantnem delu. Višje sodišče v Mariboru je zavrnilo pritožbo tožene stranke in izpodbijano sodbo potrdilo.

Relevantno dejansko stanje 2. Tožeča stranka je zaradi nemotenega dela vrtcev na območju svoje občine v letu 1995 poravnala razliko med ekonomsko ceno programa in plačilom staršev tudi za otroke s stalnim prebivališčem na območju takratne občine Ruše, ki so obiskovali vrtce v mestni občini Maribor. Zaradi tega je toženi stranki izstavila dva računa v skupnem znesku 7.486.898,00 SIT, ki pa nista bila poravnana.

Razlogi, ki jih uveljavlja revizija 3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo iz vseh revizijskih razlogov, določenih v 370. členu Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami - ZPP). Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje oziroma, da izpodbijano sodbo spremeni.

4. V reviziji navaja, da tožeča stranka ni ravnala skladno s skrbnostjo dobrega gospodarja s tem, ko je račune za leto 1995 toženi stranki predložila šele januarja 1996, čeprav je bil seznam otrok znan že pred tem. Prav zaradi zamude pri izstavitvi računa naj bi bila toženi stranki onemogočena pridobitev sredstev iz republiškega proračuna za pokritje stroškov vrtcem. Nasprotno pa naj bi tožeča stranka v letu 1996 pridobila dodatna sredstva iz republiškega proračuna kot "korekcijo premajhnega obsega sredstev za dejavnost v preteklih letih". Tožeča stranka naj bi tako sporni znesek že dobila poplačan.

5. Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki je v odgovoru predlagala njeno zavrnitev, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Razlogi za zavrnitev revizije 6. Kot sta pravilno ugotovili sodišči nižjih stopenj, je bila skladno s takrat veljavnim Samoupravnim sporazumom o uresničevanju socialnovarstvenih pravic (Ur. l. SRS št. 27/89, tretji odstavek 66. člena) vsaka občina dolžna plačati vrtcem razliko med ekonomsko ceno programa in plačilom staršev za otroke, ki imajo na njenem območju stalno prebivališče, tudi če so vključeni v vrtce zunaj domicilne občine. Tožeča stranka je torej upravičena do povrnitve sredstev, ki jih je plačala namesto občine Ruše (210. člen Zakona o obligacijskih razmerjih, Ur. l. SFRJ, št. 29/78 s spremembami - ZOR, ki se uporablja skladno z določbo 1060. člena Obligacijskega zakonika).

7. Dejstvo, da sta bila računa izstavljena z nekolikšno zamudo, je v sodbi sodišča prve stopnje pojasnjeno. Šele v letu 1995 se je namreč vzpostavil opisani način financiranja vzgoje in izobraževanja predšolskih otrok, poleg tega je prišlo tudi do nastanka novih občin. Navedbe tožene stranke, da zaradi zamude ni mogla pridobiti sredstev iz republiškega proračuna, v sodbi sodišča prve stopnje niso bile ugotovljene, tožena stranka pa sodbe ni izpodbijala iz tega razloga. Njihovo uveljavljanje v reviziji tako predstavlja nedopustno izpodbijanje dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP). Prav tako nima podlage v ugotovitvah nižjih sodišč trditev, da naj bi takšna sredstva pridobila tožeča stranka. Čeprav je bil slednji očitek v pritožbi uveljavljan, je povsem splošen in ni oprt na relevantne dokaze. Trditev, da so bila tožeči stranki v letu 1997 dodeljena dodatna sredstva iz republiškega proračuna "kot korekcija premajhnega obsega sredstev za dejavnost v preteklih letih," nikakor ne zadošča za sklepanje, da je tožeča stranka dobila prav sredstva za otroke iz občine Ruše za leto 1995. Sodišči nižjih stopenj torej nista zagrešili nobene od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka s tem, ko navedenih trditev tožene stranke nista posebej preverjali.

8. Ker se je izkazalo, da uveljavljani revizijski razlogi niso podani, kar velja tudi za razloge, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (371. člen ZPP), je bilo potrebno revizijo kot neutemeljeno zavrniti (378. člen ZPP). Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbah prvega odstavka 154. člena in prvega odstavka 165. člena ZPP.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba III Ips 81/2005
• Sodba II Ips 329/2006
• Sodba VIII Ips 59/2011