Sodba III Ips 128/2005

Jedro

Potreben pogoj, da kupcu zoper prodajalca, ki je dal garancijo za brezhibno delovanje stvari (zoper garanta), nastane izpolnitveni zahtevek (kot zahtevek za popravilo ali za izročitev brezhibne stvari), je - z oziroma na predloženo zadevo in glede na prvi odstavek 501. člena ZOR - dejstvo, da prodana naprava ne deluje brezhibno. Ob garantovi neizpolnitvi je za kupčevo pravico do povračila škode (glede na prvi odstavek 154. člena ZOR) nadalje potreben pogoj, da kupcu nastane škoda. Če oboje ni hkrati podano, kupec pravice do povračila škode nima.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

(1) Sodišče prve stopnje je v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek, da tožena stranka plača tožeči stranki odškodnino v znesku 9,897.985,00 SIT (zdaj 41.303,56 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe do plačila, in tožečo stranko zavezalo, da toženi stranki povrne njene pravdne stroške s pripadajočimi obrestmi. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo, pritožnici pa je naložilo povrnitev pritožbenih stroškov tožene stranke s pripadajočimi obrestmi.

(2) Tožeča stranka proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga, da revizijsko sodišče ugodi reviziji, razveljavi sodbi sodišč druge in prve stopnje ter vrne zadevo slednjemu v novo sojenje. Revidentka ne priglaša stroškov za revizijo.

(3) Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

(4) Med pravdnima strankama ni bilo sporno, da sta (dne 24. 4. 1998) sklenili pogodbo o prodaji kompresorjev, da jih je na njeni podlagi tožena stranka tožeči stranki izročila 50 ter da jih je tožeča stranka nato predelala in vgradila v lastne izdelke. Sporno ni bilo niti, da je tožena stranka dala tožeči stranki garancijo za brezhibno delovanje prodanih kompresorjev. Tožeča stranka naj bi svojim kupcem prodala 34 predelanih izdelkov, ti pa naj bi njene izdelke reklamirali zaradi neuporabnosti, kar naj bi bila posledica tehničnih pomanjkljivosti vgrajenih kompresorjev. Zaradi tega naj bi bila prodaja ostalih 16 izdelkov tožeče stranke ustavljena. Sporno je bilo, ali je tožeči stranki nastala kakšna škoda in ali je ta nastala zaradi tehnične napake samih kompresorjev ali zaradi njihove predelave. Postavljeni izvedenec je sicer ugotovil konstrukcijsko pomanjkljivost kompresorjev (zaradi toge zveze se vibracije motorja kompresorja prenašajo na kompresor), vendar ni mogel preveriti trditve tožene stranke, da ugotovljena pomanjkljivost ne bi prišla do izraza, če kompresor (v izvedenčevem poskusu) ne bi stal na keramičnih tleh, marveč bi se ga v skladu z njegovim namenom nosilo na hrbtu. Tožeča stranka, ki je edina še imela kompresorje obravnavanega tipa ("Back Pack"), je izvedbo odločilnega poskusa preprečila. Sodišče prve stopnje je zato menilo, da je tožena stranka dokazala, da ne gre za napake, za katere bi odgovarjala. Razen tega je menilo, da tožeča stranka ni dokazala nastanka in višine škode, s čimer se je strinjalo tudi sodišče druge stopnje.

(5) Na (zadnjem) naroku je tožeča stranka (na vprašanje sodeče sodnice) glede temelja tožbenega zahtevka navedla, da terja povračilo škode zaradi domnevnega nepravilnega obravnavanja garancije s strani tožene stranke.

(6) Potreben pogoj, da kupcu zoper prodajalca, ki je dal garancijo za brezhibno delovanje stvari (zoper garanta), nastane izpolnitveni zahtevek (kot zahtevek na popravilo ali na izročitev brezhibne stvari), je - z ozirom na predloženo zadevo in glede na prvi odstavek 501. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) - dejstvo, da prodana naprava ne deluje brezhibno. Ob garantovi neizpolnitvi je za kupčevo pravico do povračila škode (glede na prvi odstavek 154. člena ZOR) nadalje potreben pogoj, da kupcu nastane škoda. Če oboje ni hkrati podano, kupec pravice do povračila škode nima. Sodišči druge in prve stopnje sta ugotovili, da so imeli prodani kompresorji okvaro, za katero ni bila odgovorna tožena stranka;(1) v zvezi z nastankom škode in njeno višino pa soglašali, da ti predpostavki nista bili dokazani.

(7) V svoji reviziji tožeča stranka zgoraj poudarjene ugotovitve mestoma napada z neposrednim grajanjem navedenih zaključkov o neobstoju ustreznih odločilnih dejstev (takšen je očitek, da naj bi mnenje, ki ga je za tožečo stranko izdelala sodna izvedenka pred pravdo, zatrjevano višino škode izkazovalo), kar v tej fazi postopka ni več dovoljeno (tretji odstavek 378. člena ZPP). Poleg tega graja način, na katerega sta sodišči nižje stopnje prišli do svojih zaključkov. (Enako napada tudi ugotovitve o dejstvih, katerih zveza s prej navedenimi dejstvi ni jasna.) Uveljavljanega revizijskega razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka revidentka pri tem ni pravno kvalificirala, predvsem pa ni s tem v zvezi opisala kakšnega relevantnega procesnega položaja (kršitve). Revidentka tako ni trdila, da napadenih sodb ne bi bilo mogoče preizkusiti. Z zatrjevanjem pomanjkljivosti dokaznega postopka, ker sodišče prve stopnje ni postavilo predlaganega izvedenca iz varstva pri delu (za dokazovanje, da se kompresor med uporabo tudi odlaga na tla); zatrjevanjem (povsem splošnim) pomanjkljive obrazložitve sodb sodišč druge in prve stopnje, da škoda ni nastala; ter z zatrjevanjem (vsebinsko votlim), da se sodišče druge stopnje "ni ukvarjalo s pritožbenimi navedbami glede preizkušanja kompresorjev za potrebe izvedeniškega mnenja", s čimer naj ne bi "odgovorilo na vse pritožbene navedbe", je revidentka smiselno nakazovala na kršitev določb, ki izvirajo iz prvega odstavka 5. člena ZPP in so namenjene varovanju njenega interesa, da v postopku pride do besede tudi glede obravnavnih dejstev. Pri tem pa glede na naravo zatrjevanih kršitev ni navedla, kakšen naj bi bil vpliv tako zatrjevanih kršitev na pravilnost in zakonitost napadenih sodb. Uveljavljani revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka (ne po 1. ne po 2. točki prvega odstavka 370. člena ZPP) zato ni podan.

(8) Polemiziranje z zaključkom sodišča druge stopnje, da je tožeča stranka šele v pritožbi (torej prepozno) navajala, da je slovenska navodila za uporabo dobila šele 14 mesecev po izročitvi kompresorjev, je za utemeljenost revizije nepomembno, saj to dejstvo, četudi bi bil njegov obstoj ugotovljen, v nobenem pogledu ni odločilno za rešitev zadevne tožbe.

(9) Revizijsko sodišče je tako ugotovilo, da bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zaradi katerih je bila revizija vložena, niso podane. Ker tudi po uradni dolžnosti ni zasledilo, da bi bilo materialno pravo zmotno uporabljeno (ta revizijski razlog je tožeča stranka sicer zatrjevala, ne pa tudi obrazložila), je revizijo na podlagi določbe 378. člena ZPP zavrnilo.

-------------.-------------

Op. št. (1): Šteti je treba, da ta pogoj ni podan, če vzrok za napako ne izvira iz stvari same, pač pa je na primer posledica kupčeve nepravilne uporabe stvari ali poseganja v njen ustroj (primerjaj N. Plavšak v: N. Plavšak in M. Juhart (ur.) Obligacijski zakonik s komentarjem - 3. knjiga, GV založba, Ljubljana 2004, str. 210). Primerjaj tudi stališče sodne prakse: "V primeru garancije se predpostavlja, da hibe na tehnični stvari sodijo v sfero odgovornosti garanta, ki pa lahko dokaže nasprotno" (v sodbi Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 422/2002 z dne 22. 5. 2003). V predloženi zadevi je bilo dokazano nasprotno.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba II Ips 120/2000
• Sodba II Ips 113/2003
• VSL sodba I Cp 1440/2007