Sklep in sodba III Ips 135/2005

Jedro

Sodišče prve stopnje je združeno obravnavalo tožbo in nasprotno tožbo. Vendar pa sta združena spora ohranila svojo samostojnost. Zato je Vrhovno sodišče dopustnost revizije presojalo ločeno glede na sporno vrednost predmeta po tožbi in po nasprotni tožbi.

Revidentka je navedla, da "sta se pravdni stranki med potekom pritožbenega postopka izvensodno poravnali", da pa tožeča stranka "o tem ni obvestila sodišča oziroma umaknila tožbo". Izvensodna poravnava naj bi bila sklenjena po vložitvi pritožbe in pred odločitvijo pritožbenega sodišča. Vendar pa se revidentka ne more šele v reviziji sklicevati na sklenitev izvensodne poravnave in na njeno vsebino (niti na plačilo dogovorjenega zneska). V reviziji je namreč dovoljeno navesti nova dejstva in predlagati nove dokaze samo tedaj, če se nanašajo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zaradi katerih se lahko vloži revizija. Takšne kršitve (iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 370. člena ZPP) pa revidentka v zvezi z zatrjevano izvensodno poravnavo ni uveljavljala niti konkretizirala.

Izrek

1. Revizija glede 7.044,96 EUR (prej 1,688.254,40 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 11. 1998 dalje se z a v r ž e.

2. Revizija glede 26.575,31 EUR (prej 6,368.506,45 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 1. 2002 do plačila se z a v r n e.

3. Revidentka sama krije stroške revizije.

Obrazložitev

(1) Okrožno sodišče v Celju (sodišče prve stopnje) je z uvodoma navedeno sodbo v delu, ki je pomemben za revizijo, razsodilo, da je tožena stranka po tožbi dolžna plačati tožeči stranki 6,368.506,45 (6,604.092,80 - 235.586,35) SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 1. 2002 do plačila (1. točka izreka), da tožena stranka po nasprotni tožbi ni upravičena do plačila 1,688.254,40 (1,718.494,40 - 30.240,00) SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 11. 1998 do plačila od tožeče stranke (4. točka izreka) ter da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti 888.993,00 SIT pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 3. 2003 do plačila (5. točka izreka).

(2) Višje sodišče v Celju (sodišče druge stopnje) je z uvodoma navedeno sodbo zavrnilo pritožbo tožene stranke in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

(3) Tožena stranka je proti sodbi sodišča druge stopnje vložila revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Prvenstveno je predlagala spremembo sodb sodišč nižjih stopenj z zavrnitvijo izpodbijanega dela tožbenega zahtevka in ugoditvijo izpodbijanemu delu nasprotnega tožbenega zahtevka, podredno pa njuno razveljavitev in vrnitev zadeve v izpodbijanem delu sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Pri tem je priglasila stroške revizije z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodne odločbe do plačila.

(4) Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Povzetek dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano - v delu, ki je pomemben za odločitev.

(5) Pravdni stranki sta dne 15. 6. 1998 sklenili kooperantsko pogodbo, na podlagi katere je tožeča stranka kot izvajalka za toženo stranko kot naročnico dobavila in položila športni elastični pod SINEL v Telovadnici ... Tožeča stranka se je dela zavezala opraviti v roku 18 delovnih dni. Z deli je pričela dne 16. 7. 1998, ker dne 1. 7. 1998 objekt še ni bil pripravljen za njihovo izvedbo. Dela je dokončala dne 30. 8. 1998, saj so bila dela od dne 23. 7. 1998 do dne 17. 8. 1998 prekinjena zaradi konstantno previsoke zračne vlage in kondenza, od dne 27. 8. 1998 do dne 28. 8. 1998 pa zaradi zarisovanja linij športnih igrišč. Vmes je od dne 8. 8. 1998 do dne 14. 8. 1998 opravila dodatna dela.

Povzetek odločilnih materialnopravnih razlogov sodišč prve in druge stopnje.

(6) Tožeča stranka je s tožbo vtoževala plačilo zneska 6,604.092,80 SIT, kar predstavlja razliko med dolžnimi plačili po računih št. 23/98 (3,784.452,00 SIT + 1,261.484,00 SIT + 1,261.484,00 SIT) in št. 24/98 (373.476,00 SIT) v skupnem znesku 6,680.896,00 SIT ter med z zneskom 5,711.704,60 SIT delno plačane glavnice (76.803,20 SIT). Sodišči nižje stopnje sta ji plačila za opravljena dela v tem obsegu priznali. Pri tem je sodišče prve stopnje (v drugem odstavku obrazložitve na 10. strani svoje sodbe) razlogovalo: "Če je tožena stranka menila, da športni pod tožeče stranke ne ustreza oziroma da zanj predložene listine ne ustrezajo, potem ne bi smela dopustiti vgradnje tega, česar pa ni storila. Po vgradnji in dokončanju del pa ne more pogojevati plačila z izstavitvijo listin, za katere pa še sama očitno ne ve, kaj naj bi vsebovale, še posebno ne ob dejstvu, da je tožeča stranka te predložila in da niti ob tehničnem prevzemu niti ob izdaji uporabnega dovoljenja te niso bile sporne." Sodišče druge stopnje pa je te razloge (v tretjem odstavku obrazložitve na 4. strani svoje sodbe) sprejelo.

(7) Tožena stranka je z nasprotno tožbo vtoževala plačilo zneska 1,718.494,40 SIT, ki naj bi prestavljal stroške, ki so ji nastali pri izvajanju del po navedeni kooperantski pogodbi. Sodišči nižje stopnje sta ji priznali le del stroškov porabe električne energije (za 24 dni) v znesku 30.240,00 SIT, medtem ko sta višji nasprotni tožbeni zahtevek zavrnili. Ker tožeča stranka ni bila odgovorna za prekinitev del, ni zavezana k plačilu pogodbene kazni zaradi zamude niti k plačilu stroškov razvlažilcev in stroškov podaljšanega vodenja gradbišča. Ker so bili stroški zavarovanja pogodbenih del, delavcev in materiala zajeti v pogodbeni ceni izvajalke (pri čemer tožena stranka ni dokazala niti zatrjevala drugačnega dogovora), jih ni dolžna kriti tožeča stranka.

Revizija glede 7.044,96 EUR (prej 1,688.254,40 SIT) ni dovoljena.

(8) Sodišče prve stopnje je (na podlagi sklepa z dne 17. 10. 2002) združeno obravnavalo tožbo in nasprotno tožbo. Vendar pa sta združena spora ohranila svojo samostojnost. Zato je Vrhovno sodišče dopustnost revizije presojalo ločeno glede na sporno vrednost predmeta po tožbi in po nasprotni tožbi.

(9) Ker vrednost revizijskega predmeta po nasprotni tožbi ustreza predmetu tožbenega zahtevka, ki je denarni znesek, ki ne presega 20.864,63 EUR (prej 5,000.000,00 SIT) iz 490. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), revizija v tem delu ni dovoljena (drugi odstavek 374. člena ZPP).

(10) Zato jo je revizijsko sodišče na podlagi 480. člena v zvezi s 377. členom ZPP zavrglo (1. točka izreka revizijske odločbe), ker tega v mejah svojih pravic iz prvega odstavka 374. člena ZPP ni storila že sodnica sodišča prve stopnje.

Revizija glede 26.575,31 EUR (prej 6,368.506,45 SIT) ni utemeljena.

(11) Izvensodna poravnava je poravnava, ki jo stranki skleneta med pravdo, vendar ne pred sodiščem. Takšna poravnava je civilnopravna pogodba in na pravdo nima nobenega vpliva. Vendar pa se tožeča stranka s poravnavo ponavadi zaveže, da bo umaknila tožbo. Če kakšna stranka vseeno (v nasprotju s poravnavo) nadaljuje postopek, lahko nasprotna stranka ugovarja, da se je z njo poravnala. Nasprotna stranka s takšnim dogovorom doseže, da se vsebina poravnave upošteva pri sodišču (povzeto iz univ. prof. dr. Jože Juhart: "Civilno procesno pravo FLR Jugoslavije", Univerzitetna založba v Ljubljani, 1961, str. 409, & 145, V.).

(12) Revidentka je navedla, da "sta se pravdni stranki med potekom pritožbenega postopka izvensodno poravnali", da pa tožeča stranka "o tem ni obvestila sodišča oziroma umaknila tožbo". Izvensodna poravnava naj bi bila sklenjena dne 21.7.2004 (B49), kar je po vložitvi pritožbe (dne 29. 5. 2003) in pred odločitvijo pritožbenega sodišča (dne 22. 6. 2005). Vendar pa se revidentka ne more šele v reviziji sklicevati na sklenitev izvensodne poravnave in na njeno vsebino (niti na plačilo dogovorjenega zneska 6,500.000,00 SIT). V reviziji je namreč dovoljeno navesti nova dejstva in predlagati nove dokaze samo tedaj, če se nanašajo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zaradi katerih se lahko vloži revizija (372. člen ZPP). Takšne kršitve (iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 370. člena ZPP) pa revidentka v zvezi z zatrjevano izvensodno poravnavo ni uveljavljala niti konkretizirala.

(13) Sicer pa je revizija izredno pravno sredstvo, namenjeno odstranjevanju procesnih in pravnih napak. Zato je v skladu z določbo tretjega odstavka 370. člena ZPP ni mogoče (utemeljeno) vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Iz vsebine revizije (trditve, da "vgradnja, katero je zatrjevala kot pravilno in kvalitetno tožeča stranka, ni primerna in posledično povzroča vlago v podu telovadnice") pa izhaja ravno to.

(14) Tožena stranka je revizijo vložila tudi zato, ker sodišče (prve stopnje) ni izvedlo predlaganega dokaza z izvedencem 'ustrezne' stroke, ki bi lahko "podal nedvomne zaključke o ustreznosti materiala" oziroma "o lastnostih poda S."; ki bi lahko ocenil, "kakšno dokumentacijo je tožeča stranka izročila tožencu in kakšno bi dejansko morala izročiti"; ki bi lahko ugotovil, "ali je prišlo do pojava kondenčne vlage iz razloga postavitve poda neposredno na temeljno ploščo in 4 mm bitumensko izolacijo, za kar je tožnica jamčila, da njen pod prenese oziroma omogoča"; ki bi lahko razjasnil "vzroke za zamudo in posamezna ravnanja strank glede na sklenjeno pogodbo in obveznosti, ki iz pogodbe izvirajo". Vendar gre tudi pri tem za nedopustno izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja.

(15) Tožena stranka pa je revizijo vložila tudi zato, ker "sodišče ni dovolilo izvajanja dokazov z zaslišanjem strank in prič". Vendar gre tudi pri tem (glede na vsebino revizijskih navedb) za nedopustno izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja (in ne morda za kršitev določb pravdnega postopka glede izvedbe dokazov ali glede izreka oziroma razlogov sodbe).

(16) Kot je bilo že navedeno, revizije ni mogoče (utemeljeno) vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Ker pa je razlikovanje dejanskih od pravnih vprašanj včasih zahtevno, je Vrhovno sodišče v zvezi s pogodbami izoblikovalo razmejitveni kriterij, po katerem gre pri ugotavljanju prave (dejanske) pogodbene volje za dejansko vprašanje (za ugotavljanje dejanskega stanja), pri ugotavljanju pomena in učinkov pogodbe pa za pravno vprašanje (za uporabo pogodbenega materialnega prava) - povzeto iz obrazložitve sklepa in sodbe VS RS z dne 13. 2. 2003, opr. št. III Ips 86/2002.

(17) Ker revizijsko sodišče (glede na določbo tretjega odstavka 370. člena ZPP) ne more posegati v vsebino pogodbe, ki sta jo ugotovili sodišči nižje stopnje, niso upoštevne revizijske navedbe tožene stranke, da bi tožeča stranka "v skladu s svojo obveznostjo po pogodbi" morala dokazati "ustreznost ponujenega materiala" ter izročiti "atest oziroma certifikat za vgrajeni pod", to je "dokumentacijo s področja preizkušenosti obstojnosti in ustreznosti" tlaka S.. Sodišči prve (zadnji odstavek obrazložitve na 9. strani in prvi odstavek obrazložitve na 10. strani njegove sodbe) ter druge stopnje (drugi odstavek obrazložitve na 4. strani njegove sodbe) sta namreč ugotovili, da je tožeča stranka izpolnila svojo obveznost iz petega odstavka 3. člena zadevne kooperantske pogodbe (priloge A1). Na podlagi teh dejanskih ugotovitev pa ni utemeljeno nasprotovanje tožene stranke izpolnitvi pogodbenih obveznosti.

(18) Ker revizijsko sodišče (glede na določbo tretjega odstavka 370. člena ZPP) ne more posegati v vsebino pogodbe, ki sta jo ugotovili sodišči nižje stopnje, tudi niso upoštevne revizijske navedbe tožene stranke, da bi ji tožeča stranka morala kot naročnici "predložiti ustrezen instrument jamstva v garancijski dobi, torej po končanju vseh del, in sicer bianco akceptni nalog s pooblastilom za vnovčenje". Sodišči prve (drugi odstavek obrazložitve na 9. strani njegove sodbe) in druge stopnje (četrti odstavek obrazložitve na 4. strani njegove sodbe) sta namreč ugotovili, da je tožeča stranka izpolnila svojo obveznost iz tretjega odstavka 11. člena zadevne kooperantske pogodbe, zaradi česar ni utemeljeno vztrajanje tožene stranke pri predložitvi novega pooblastila (za vnovčenje predloženega akceptnega naloga) s strani tožeče stranke.

(19) S tem je Vrhovno sodišče odgovorilo na revizijske navedbe odločilnega pomena. Ker uveljavljana revizijska razloga nista podana, pa je revizijo na podlagi 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo (2. točka izreka revizijske odločbe).

(20) Ker tožena stranka z revizijo ni uspela, na podlagi prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP sama krije revizijske stroške (3. točka izreka revizijske odločbe).

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba II Ips 337/2006
• VSRS Sklep X Ips 371/2016
• Sklep II Ips 364/97