<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

Sodba III Ips 138/2006

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2007:III.IPS.138.2006
Evidenčna številka:VS41089
Datum odločbe:06.06.2007
Področje:OBLIGACIJSKO PRAVO
Institut:odstop od pogodbe - vrnitev danega - neupravičena pridobitev - kondikcija - tristransko razmerje

Jedro

Po razvezi ima stranka, ki je izpolnila pogodbo, pravico do vrnitve tistega, kar je dala (2. odstavek 132. člena ZOR). Na podlagi pogodbe št. 5 je tožeča stranka sicer plačala kupnino drugi toženki, a je z njo izpolnila obveznost, ki jo je imela do prve toženke. Za takšen način plačila se je namreč dogovorila v pogodbi s prvo toženko. Zato je šlo pravno vzeto za izpolnitev obveznosti prvi toženki. Z razdrtjem pogodbe je podlaga te obveznosti odpadla. Tožeča stranka pa ima zato obogatitveni (kondikcijski) zahtevek do prve toženke in ne do druge toženke.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka 1. Tožeča stranka je kot kupec dveh lokalov v tožbi zahtevala, da se ugotovi, da sta kupoprodajni pogodbi št. 5, z dne 10.02.1995 in 30, z dne 03.05.1995, sklenjeni med tožnico in prvo toženko, razdrti ter vrnitev kupnine, ki jo je tožeča stranka po navedenih pogodbah nakazala drugi toženki. Prva toženka, kot prodajalec, svoje obveznosti po pogodbah namreč ni izpolnila niti v dodatnem roku. Tekom postopka je tožeča stranka delno umaknila tožbo, glede pogodbe št. 30, in tako po spremembi zahteva le še ugotovitev, da je razdrta pogodba št. 5 in vrnitev kupnine v višini 8.872.200,00 SIT.

2. Prvostopenjsko sodišče je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo in toženima strankama nerazdelno naložilo vrnitev kupnine v zahtevani višini z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23.03.1995 dalje. Višje sodišče v Celju je ugodilo pritožbi druge toženke in sodbo sodišča prve stopnje tako spremenilo, da je tožbeni zahtevek glede druge toženke zavrnilo; pritožbo prve toženke pa je zavrnilo.

Relevantno dejansko stanje 3. Stranki kupoprodajne pogodbe št. 5, z dne 10.02.1995 (A2) sta prva toženka in tožeča stranka. Prva toženka se je kot prodajalec zavezala tožeči stranki kot kupcu izročiti lokal v objektu Stara pošta na Dobrni, kjer je bila prva toženka investitor gradnje. Glede plačila je bilo dogovorjeno, da tožeča stranka kupnino nakaže neposredno drugi toženki, ki je bila na navedenem objektu udeležena kot izvajalec gradbenih del. Podlaga za takšno pogodbeno določbo je bil dolg prve toženke do druge toženke. Tožeča stranka je svojo obveznost po pogodbi izpolnila in sicer je drugi toženki poravnala kupnino v obliki kompenzacije. Tožeča stranka se je namreč s pogodbo z drugo toženko vključila v gradnjo navedenega objekta kot njen podizvajalec. Do primopredaje stanovanja pa ni prišlo, ker prva toženka ni priskrbela ustreznih listin za vpis v ZK. Po dveh letih je tožeča stranka dala prvi toženki dodaten rok za izpolnitev obveznosti z izjavo, da v nasprotnem primeru odstopa od pogodbe. O navedenem je bila obveščena tudi druga toženka, ki se je z dogovorom št. 04, z dne 21.03.1995 (A9) zavezala, da bo sodelovala pri pridobivanju dokumentacije za vpis v ZK in sicer, da bo priskrbela soglasje Občine Celje za odpis parcele št. 161 k.o. ..., kar bi omogočilo vknjižbo.

Razlogi, ki jih uveljavlja revizija 4. Revizijo je vložila tožeča stranka in z njo izpodbija odločitev sodišča druge stopnje v delu, v katerem je bilo ugodeno pritožbi druge toženke in tožbeni zahtevek zoper njo zavrnjen. V reviziji uveljavlja razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in nepravilne uporabe materialnega prava in Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da pritožbo druge toženke zavrne in potrdi sodbo Okrožnega sodišča v Celju tudi v delu, ki se nanaša na drugo toženko, oziroma da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču druge stopnje v ponovno sojenje.

5. Revident navaja, da je sodišče druge stopnje spremenilo odločbo sodišča prve stopnje glede solidarne odgovornosti toženih strank, za kar pa naj ne bi bili podani pogoji po Zakonu o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami - v nadaljevanju ZPP). Sodišče druge stopnje je drugače presodilo določene listine, pri tem pa naj bi spregledalo še druge relevantne okoliščine, ki so vplivale na odločitev o solidarni odgovornosti toženih strank. Od teh okoliščin so nekatere izrecno omenjene v sodbi sodišča prve stopnje, nekaterih pa tudi sodišče prve stopnje ni izpostavilo. Sodišče druge stopnje je kot dokaz uporabilo faks Občine Vojnik z dne 20.09.1995 (B23), ki ga je prva toženka predložila na naroku dne 13.01.2004, ko je bila skladno z določbami ZPP že prekludirana. Šlo naj bi torej za nedovoljen dokaz, ki ga sodišče ne bi smelo uporabiti. Sodišče druge stopnje naj bi tudi napačno povzelo obvestilo druge toženke z dne 19.03.1997 (A11) in pri tem navedlo, da iz listine izhaja, da je bila obveznost druge toženke izpolnjena. Poleg tega tudi ni obrazložilo, zakaj ni podana zaveza druge toženke na temelju neupravičene obogatitve, saj je z razdorom pogodbe odpadla pravna podlaga za izvedeno plačilo.

6. Napačno naj bi bilo uporabljeno tudi materialno pravo. Revident meni, da je treba upoštevati dejansko vlogo strank in ne le formalno, kot je zapisana v prodajni pogodbi. Namen povezanega sklepanja pogodb naj bi bil, da druga toženka kupnino za lokal pobota s plačilom avansa po podizvajalski pogodbi št. C-1/95 (B3f). Položaj druge toženke naj tako ne bi bil zgolj položaj prejemnice nakazila, ampak naj bi imela druga toženka enake obveznosti glede izročitve lokala kot prva toženka. Sodišče naj bi s takšno odločitvijo poseglo tudi v ustavne pravice tožeče stranke (do enakega varstva pravic, do zasebne lastnine ipd.).

7. Revizija je bila vročena toženima strankama, ki nanjo nista odgovorili, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Razlogi za zavrnitev revizije Bistvene kršitve določb pravdnega postopka:

8. Sodišče druge stopnje ni prekoračilo svojih pooblastil pri tem, ko je ugotovilo, da ni podana solidarna odgovornost toženih strank. Na podlagi listin, ki so že bile obravnavane na prvi stopnji, je napravilo drugačen sklep, da ni podana odgovornost druge toženke za izpolnitev obveznosti po kupoprodajni pogodbi. Takšen sklep pravzaprav ne temelji na drugačni ugotovitvi dejanskega stanja, temveč gre za vprašanje materialnega prava. Res je sicer, da je sodišče druge stopnje ugotovilo, da je druga toženka svojo obveznost glede pridobitve dokumentacije za vpis v ZK izpolnila, kar na prvi stopnji ni bilo ugotovljeno. Vendar takšna ugotovitev ni relevantna za odločanje o kondikcijskem zahtevku, kot bo obrazloženo v nadaljevanju. Zato tudi izvedba dokaza z vpogledom v faks sporočilo Občine Vojnik z dne 20.09.1995 (B23) ni relevantna. Obvestilo druge toženke z dne 19.03.1997 (A11) je v sodbi sodišča druge stopnje povzeto tako, kot se glasi, zaključek o izpolnjeni obveznosti druge toženke pa izhaja iz presoje več navedenih dokazov. Zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka glede na obrazloženo torej niso podane.

Uporaba materialnega prava:

9. Tožeča stranka je skladno z določbami Zakona o obligacijskih razmerjih odstopila od kupoprodajne pogodbe in pogodba se šteje za razdrto od izteka dodatnega roka za izpolnitev (drugi in tretji odstavek 126. člena v zvezi s prvim odstavkom 125. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ št. 29/78 s spremembami - ZOR, ki se uporablja na podlagi 1060. člena Obligacijskega zakonika). Po razvezi ima stranka, ki je izpolnila pogodbo, pravico do vrnitve tistega, kar je dala (drugi odstavek 132. člena ZOR). Na podlagi pogodbe št. 5/95 (A2) je tožeča stranka sicer plačala kupnino drugi toženki, a je z njo izpolnila obveznost, ki jo je imela do prve toženke. Za takšen način plačila se je namreč dogovorila v pogodbi s prvo toženko. Zato je šlo pravno vzeto za izpolnitev obveznosti prvi toženki. Z razdrtjem pogodbe je podlaga te obveznosti odpadla. Tožeča stranka pa ima zato obogatitveni (kondikcijski) zahtevek do prve toženke in ne do druge toženke.

10. Tožeča stranka v reviziji zatrjuje, da sta bili za izpolnitev pogodbe odgovorni obe toženi stranki. Revizijsko sodišče se strinja z obrazložitvijo pritožbenega sodišča, da dogovor št. 04/95 (A9) ne daje podlage za ugotovitev solidarne odgovornosti druge toženke za izpolnitev pogodbe, pri kateri ni bila udeležena kot stranka, niti je ni podpisala. Zato tudi ni pomembna ugotovitev drugostopenjskega sodišča, da je druga toženka svojo obveznost po navedenem dogovoru izpolnila. Zaveza druge toženke, da bo na svoje stroške pridobila soglasje občine Celje za odpis parcele št. 161 k.o. ..., namreč ne pomeni prevzema odgovornosti za izpolnitev glavne obveznosti, to je izročitve lokala, ne glede na to, ali je bilo soglasje pridobljeno ali ne. Prav tako ni mogoče najti kakšne druge podlage za solidarno odgovornost obeh strank.

11. Revizijske navedbe, ki povzemajo izjave zaslišanih prič in listinsko dokumentacijo, se nanašajo na ugotovljeno dejansko stanje, ki pa ga v reviziji ni mogoče izpodbijati (tretji odstavek 370. člena ZPP).

12. Glede na navedeno uveljavljani revizijski razlogi niso podani, kar velja tudi za razloge, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (371. člen ZPP), zato je bilo potrebno revizijo kot neutemeljeno zavrniti (378. člen ZPP). Zavrnitev pravnega sredstva vsebuje tudi zavrnitev priglašenih stroškov v zvezi s pravnim sredstvom.


Zveza:

ZOR člen 125, 125/1, 126, 126/1, 126/2, 132, 132/2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zMTk3Nw==