<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

Sodba III Ips 81/2005

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2007:III.IPS.81.2005
Evidenčna številka:VS41011
Datum odločbe:17.04.2007
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji

Jedro

Revizijski postopek ni več tisti del pravdnega postopka, v katerem bi bilo mogoče izpodbijati posamezne dejanske ugotovitve kot sporne ob sklicevanju na dokazne listine, pričanja in podatke spisa. Ker obsežne revizijske trditve o zmotnih ugotovitvah nižjih sodišč, neupoštevanih dejstvih in napačnih ocenah pomenijo prav to, izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja, ne pa morebiti pojasnjevanja zmotne uporabe zakonskega materialnega prava, revizijsko sodišče nanje ni odgovarjalo.

Izrek

1. Revizija se z a v r n e.

2. Tožena stranka krije stroške revizije.

Obrazložitev

(1) Okrožno sodišče v Kranju (sodišče prve stopnje) je v ponovljenem postopku z uvodoma navedeno vmesno sodbo ugotovilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati stroške izdelave polizdelkov naročenih posod (prvi odstavek izreka) in stroške predelave originalnih posod (drugi odstavek izreka), medtem ko naj bi o višini stroškov izdelave polizdelkov naročenih posod in predelave originalnih posod ter o stroških postopka odločilo s končno odločbo (četrti odstavek izreka).

(2) Višje sodišče v Ljubljani (sodišče druge stopnje) je v ponovljenem postopku z uvodoma navedeno sodbo zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo izpodbijano vmesno sodbo (prvi odstavek izreka), s tem, da tožena stranka sama krije stroške pritožbe (drugi odstavek izreka). (3) Tožena stranka je vložila revizijo proti sodbi sodišča druge stopnje (v zvezi z vmesno sodbo sodišča prve stopnje). Vložila jo je iz vseh revizijskih razlogov, zlasti zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je, da Vrhovno sodišče "o zadevi dokončno odloči" oziroma da spremeni izpodbijano sodbo in zavrne tožbeni zahtevek. Dejansko stanje naj bi bilo namreč med strankama "popolnoma razčiščeno", zaradi česar naj bi bilo treba le pravilno uporabiti materialno pravo. Pri tem je priglasila revizijske stroške.

(4) Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožeči stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

(5) Iz podatkov sodnega registra Okrožnega sodišča v Celju (matična št. ..., vložna št. ...) izhaja, da je bila tožeča stranka izbrisana na podlagi pravnomočnega sklepa o izbrisu po Zakonu o finančnem poslovanju podjetij (SRG: 200501488, Datum vpisa: 11.07.2005). Vendar pa iz podatkov spisa izhaja, da so bila pred prekinitvijo postopka opravljena že vsa procesna dejanja v revizijskem postopku oziroma da so potekli vsi roki zanje. Izdati je bilo treba samo še odločbo, ki je procesno dejanje izključno samo revizijskega sodišča (primerjaj razloge sodbe naslovnega sodišča z dne 4. 12. 1998, opr. št. III Ips 41/97). Zato ni bilo ovire za odločitev o vloženi reviziji.

Revizija ni utemeljena.

Bistveni elementi ugotovljenega dejanskega stanja (na katerega je revizijsko sodišče vezano) - v delu, ki je pomemben za odločitev o reviziji.

(6) Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da je med pravdnima strankama obstajalo soglasje volj za izdelavo in dobavo 10 mešalnih posod, izdelanih po modelu, za ceno 915.800,00 SIT/kom; da je tožeča stranka kljub predlogu za zvišanje cene posodo izdelovala, kar pomeni, da je pri pogodbi vztrajala, da od nje ni odstopila; da je tožeča stranka delala na realizaciji pogodbe in nastale napake tudi odpravljala; da je tožeča stranka po preklicu naročila toženi stranki dala na razpolago kompleten material in nedokončane izdelke ob plačilu stroškov, da bi nastala čim manjša škoda. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da je med pravdnima strankama obstajalo tudi pogodbeno razmerje za predelavo originalnih posod. Sodišče druge stopnje pa je ugotovilo, da sta se pravdni stranki zedinili o bistvenih sestavinah pogodbe (o delu), da pa sta se po sklenitvi pogodbe začeli pogajati o spremembi cene, glede katere pa se nista zedinili.

Materialnopravni razlogi nižjih sodišč o temelju (utemeljenosti) tožbenega zahtevka - v delu, ki je pomemben za odločitev o reviziji.

(7) Sodišče prve stopnje je pogodbeno razmerje za izdelavo polizdelkov naročenih posod opredelilo kot pogodbo o delu (in ne kot kupoprodajno pogodbo). To pogodbeno razmerje je po svoji volji razdrla tožena stranka, s preklicem naročila z dopisom z dne 2. 11. 1999 (priloga A13). Zato je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov izdelave polizdelkov naročenih posod. Sodišče prve stopnje je tudi pogodbeno razmerje za predelavo originalnih posod opredelilo kot pogodbo o delu. Tožena stranka je z dopisom z dne 19. 10. 1999 (priloga A12) priznala, da so bila dela na originalnih posodah opravljena. Zato je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov predelave originalnih posod. Sodišče druge stopnje je pritrdilo zaključku sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni zakrivila toženkinega odstopa od pogodbe. Pogodbe o delu je namreč pred končanjem naročenega posla prenehala po volji tožene stranke. Sodišče druge stopnje je pritrdilo tudi zaključku sodišča prve stopnje, da tožeča stranka zaradi dopisa tožene stranke z dne 19. 10. 1999, da naj ustavi vse aktivnosti pri izdelavi preostale opreme za 10 dni, in zaradi izjave o preklicu naročila z dne 2. 11. 1999 ni imela možnosti, da odpravi napake na izdelani posodi. Zato neodprava napak, uveljavljanih z reklamacijo z dne 18. 10. 1999 (priloga A10), ne more biti utemeljen razlog, zaradi katerega bi bila tožena stranka upravičena razdreti pogodbo.

Razlogi Vrhovnega sodišča o neutemeljenosti revizije.

(8) Revizija je izredno pravno sredstvo, namenjeno odstranjevanju materialnopravnih in procesnih napak. Zato je ni mogoče (utemeljeno) vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)). To pa pomeni, da se tožena stranka v reviziji ne more sklicevati na dokazne listine, pričanja in podatke spisa, iz katerih naj bi izhajalo, da je v obravnavanem primeru šlo za neuspešen poskus dogovoriti gospodarsko prodajno pogodbo, in sicer prodajno pogodbo po vzorcu; da predmet spora ni predelava originalnih posod, ampak izdelava in dobava (to je prodaja) 10 posod po vzorcu; da je celoten material, ki je bil potreben za izdelavo teh posod, kupila tožeča stranka in da se tožena stranka ni zavezala dobaviti nobenega materiala, potrebnega za njihovo izdelavo; da se s tožečo stranko nista dogovorili, da bi tožeči stranki pripadlo kakršnokoli nadomestilo; da tožena stranka ni pristala na novo (spremenjeno) ceno; da je imela tožena stranka pristen namen skleniti posel s tožečo stranko, do česar pa zaradi številnih razlogov ni prišlo.

(9) Revizijski postopek ni več tisti del pravdnega postopka, v katerem bi bilo mogoče izpodbijati posamezne dejanske ugotovitve kot sporne ob sklicevanju na dokazne listine, pričanja in podatke spisa. Ker obsežne revizijske trditve o zmotnih ugotovitvah nižjih sodišč, neupoštevanih dejstvih in napačnih ocenah pomenijo prav to, izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja, ne pa morebiti pojasnjevanja zmotne uporabe zakonskega materialnega prava, revizijsko sodišče nanje ni odgovarjalo, temveč je glede na dejanske ugotovitve nižjih sodišč zaključilo, da je pravilen njun materialnopravni zaključek, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke utemeljen v delu, ki se nanaša na povrnitev stroškov izdelave polizdelkov naročenih posod in stroškov predelave originalnih posod. Iz dejanskih ugotovitev nižjih sodišč, na katere je vezano, namreč izhaja pravilna opredelitev spornega pogodbenega razmerja kot pogodbe o delu. Ker gre pri vtoževanih stroških za dogovorjeno plačilo (za opravljeno delo), pa je brezpredmetno razlogovanje revidentke o pomanjkanju njene odškodninske odgovornosti in o možnem zahtevku proti tožeči stranki iz naslova kritnega kupa.

(10) Tožena stranka je sodišču druge stopnje tudi očitala, da je zagrešilo absolutno bistveno postopkovno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker v ponovljenem postopku ni upoštevalo navedb iz njene pritožbe proti vmesni sodbi sodišča prve stopnje z dne 24. 9. 2002, opr. št. II Pg 109/2000-25, na katere se je "v izogib ponavljanju" sklicevala v pritožbi proti sodbi sodišča prve stopnje z dne 14. 12. 2004, opr. št. II Pg 109/2000-33. Vendar pa očitek ni utemeljen, saj takšno sklicevanje glede na uveljavljeno sodno prakso ni upoštevno. Pritožnica mora namreč navesti razloge, ki jih želi v pritožbi uveljavljati (primerjaj razloge sodbe in sklepa naslovnega sodišča z dne 8. 12. 1999, opr. št. III Ips 128/98), oziroma mora svoje pritožbene navedbe konkretizirati (primerjaj razloge sodbe naslovnega sodišča z dne 20. 12. 2001, opr. št. III Ips 19/2001).

(11) S tem je Vrhovno sodišče odgovorilo na revizijske navedbe odločilnega pomena. Ker se uveljavljani revizijski razlogi niso izkazali za utemeljene in ker tudi sicer ni zasledilo, da bi bilo materialno pravo zmotno uporabljeno, na kar mora paziti po uradni dolžnosti, je revizijo na podlagi 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo (1. točka izreka).

(12) Ker tožena stranka z revizijo ni uspela, je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP sklenilo, da sama krije stroške revizije.


Zveza:

ZPP člen 370, 370/3.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zMTkwMA==