Sodba III Ips 67/2006

Jedro

Solastninska pravica je izločitvena pravica v stečajnem postopku.

Vpis v zemljiško knjigo je procesno dejanje sodišča.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Dejansko stanje 1. Tožeča in tožena stranka sta dne 28. 5. 1996 sklenili "Najemno pogodbo št. 227". Z njo je tožeča stranka najela prostore v zgradbi, stoječi na parc. št. 2404/57, k.o. ... V 7. členu te pogodbe sta se med drugim dogovorili naslednje:

"V kolikor bo najemnik najete prostore gradbeno dokončal, bo lahko najemnik po dokončanju prostorov uveljavljal lastniški delež na objektu v višini 22 % lastništva."

2. Oklic o začetku stečajnega postopka je bil nabit dne 22. 4. 2004. Na ta dan tožeča stranka ni bila vpisana kot solastnica zadevne nepremičnine v zemljiško knjigo in ni imela overjenega zemljiškoknjižnega dovolila.

3. Tožeča stranka je v stečajnem postopku tožene stranke prijavila izločitveno pravico. Stečajni senat je ni priznal, tožečo stranko pa je napotil na pravdo za njeno ugotovitev.

4. V pravdnem postopku je tožeča stranka zahtevala ugotovitev obstoja izločitvene pravice, ki naj bi jo imela kot imetnica solastniškega deleža v višini 22 %. Kot podrejeni tožbeni zahtevek je uveljavljala ugotovitev obstoja terjatve v višini 60.000.000,00 SIT, ki naj bi jo bila prijavila v stečajnem postopku.

5. Okrožno sodišče je glavni tožbeni zahtevek zavrnilo, tožbo glede podrejenega pa zavrglo. Višje sodišče je sodbo okrožnega sodišča potrdilo.

Razlogi 6. Višje sodišče je menilo, da tožeča stranka ob začetku stečajnega postopka ni imela lastninske pravice, ker v trenutku začetka stečajnega postopka ni bila vknjižena kot lastnik v zemljiški knjigi. Zato naj bi ne imela izločitvene pravice.

7. Revizija ni utemeljena in se zavrne (378. člen ZPP).

8. Revident je izpodbijal sodbo višjega sodišča le v delu, ki se nanaša na glavni zahtevek. Revizijsko sodišče zato ni preizkušalo sodbe glede podrejenega zahtevka.

9. Začetek stečajnega postopka ne vpliva na izločitvene pravice (prvi odstavek 131. člena ZPPSL). Iz te določbe je mogoče sklepati tudi, da je odločilen trenutek, glede na katerega se presoja obstoj izločitvene pravice, prav trenutek začetka stečajnega postopka. To pa je dan, na katerega je oklic o začetku stečajnega postopka nabit na oglasno desko (prvi odstavek 103. člena ZPPSL).

10. Kot izločitvena pravica prideta v poštev tako lastninska kot tudi solastninska pravica. Drugače kot terjatve je mogoče uveljavljati izločitveno pravico ne le v stečajnem postopku, temveč tudi po splošnih procesnih predpisih. Domnevni lastnik lahko vodi pravdni postopek na njeno ugotovitev tudi, če je ni prijavil v stečajnemu postopku. Le to je vsebina pravnega mnenja Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (Pravna mnenja II/95, str. 10), na katerega se sklicuje tožeča stranka. Nič pa ne pove navedeno pravno mnenje, v katerih primerih ima tožeča stranka izločitveno pravico. Ima jo, če je v skladu s stvarnopravnimi predpisi postala lastnik ali solastnik stvari.

11. Naravnost na temelju ZTLR, ki je glede na 276. člen SPZ veljal do 1.1.2003, ali SPZ, tožeča stranka ni mogla pridobiti lastninske pravice. Med tožečo in toženo stranko je bila namreč pridobitev lastninske pravice urejena pogodbeno. Naslov "Najemne pogodbe št. 227" je kazal na to, da gre zgolj za najemno pogodbo, vendar je bila njena vsebina širša. Navedena pogodba je s 7. členom tožeči stranki ustvarila pogojni obveznostnopravni zahtevek za pridobitev solastniškega deleža. Vendar pa s to pogodbo ustvarjeno pričakovanje samo po sebi še ni zadoščalo za pridobitev solastninske pravice.

12. Za pridobitev lastninske ali solastninske pravice na temelju pravnega posla je namreč potrebno ustrezno procesno dejanje sodišča, to je vpis v zemljiško knjigo (prvi odstavek 49. člena SPZ; 7. člen in 1. točka prvega odstavka 13. člena ZZK-1). Za vpis je potrebno poleg zasebne listine o pravnem poslu še zemljiškoknjižno dovolilo (drugi odstavek 49. člena SPZ in prva točka prvega odstavka 40. člena ZZK-1). Zmotno je torej prepričanje tožeče stranke, da za pridobitev solastninske pravice zadošča že volja strank, izražena v zasebni listini.

V dosedanjem postopku ni bilo ugotovljeno, da bi imela tožeča stranka zemljiškoknjižno dovolilo. To pomeni, da tudi te predpostavke za pravnoposlovno pridobitev lastninske pravice tožeča stranka ni izpolnjevala.

13. V trenutku začetka stečajnega postopka tožeča stranka ni bila solastnik. Izločitvene pravice ni imela in bi je celo niti ne mogla pridobiti. Višje sodišče je materialno pravo uporabilo pravilno.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSK sklep Cpg 127/2007
• VSRS Sklep III DoR 19/2019-8
• VSL Sklep Cst 286/2017