Sklep III Ips 163/2006

Jedro

Prepozna pritožba ne učinkuje na izdano zamudno sodbo in ne vpliva na nastop pravnomočnosti. Konkretni postopek se ni pravnomočno končal z izpodbijanim sklepom sodišča druge stopnje, temveč prej, s potekom roka za pritožbo proti zamudni sodbi. Pogoj, ki ga določa prvi odstavek 384. člena ZPP za sklep sodišča druge stopnje (da se z njim postopek pravnomočno konča), torej ni izpolnjen. Ker ne gre za sodno odločbo, ki bi se lahko izpodbijala z revizijo, in ker tudi ne prideta v poštev izjemi iz tretjega odstavka 384. člena ZPP, je Vrhovno sodišče RS revizijo v tem delu kot nedovoljeno zavrglo (377. člen ZPP; 1. točka izreka). Postopek v katerem sodišče odloča o razveljavitvi neutemeljenega potrdila o izvršljivosti (3. odstavek 42. člena ZIZ) je po svoji naravi postopek, ki se začne po tem, ko je sodna odločba postala izvršljiva (ko je postala izvršilni naslov), torej, po tem, ko je postala pravnomočna in ko je pretekel rok za prostovoljno izpolnitev naložene obveznosti. Zato odločba sodišča druge stopnje o potrditvi zavrnitve predloga po tretjem odstavku 42. člena ZIZ ne predstavlja sklepa v smislu prvega odstavka 384. člena ZPP, to je sklepa, s katerim se je postopek pravnomočno končal. Ker je revizija dovoljena le v tistih primerih, ki so v ZPP posebej določeni, je Vrhovno sodišče RS revizijo tudi v tem delu kot nedovoljeno zavrglo.

Izrek

1. Revizija se zavrže.

2. Stranki krijeta vsaka svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani (sodišče prve stopnje) je z zamudno sodbo toženi stranki naložilo, da tožeči stranki plača 23,237.111,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.4.2004 do plačila ter ji povrne stroške pravdnega postopka v višini 539.500,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30.9.2004 do plačila.

2. Tožena stranka se je proti zamudni sodbi pritožila, hkrati pa je predlagala, da se razveljavi klavzula izvršljivosti. Sodišče prve stopnje je neutemeljen predlog zavrnilo, prepozno pritožbo pa zavrglo.

3. Višje sodišče v Ljubljani (sodišče druge stopnje) se je z odločitvijo sodišča prve stopnje strinjalo, zato je pritožbo tožene stranke zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

4. Proti sklepu sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije (Vrhovnemu sodišču) je predlagala, da sklep sodišča druge stopnje spremeni in sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter pritožbo in predlog za razveljavitev klavzule izvršljivosti odstopi v reševanju sodišču druge stopnje. Pri tem je priglasila revizijske stroške. 5. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožeči stranki, ki je nanjo odgovorila. Ob tem je priglasila stroške.

6. Revizija ni dovoljena.

7. K sklepu o zavrženju pritožbe:Stranke lahko vložijo revizijo proti sklepu sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 384. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju: ZPP). Revizija kot izredno pravno sredstvo je proti sklepu dovoljena le, če sta (kumulativno) izpolnjena dva pogoja: (1) vložena mora biti proti sklepu sodišča druge stopnje in (2) sklep mora imeti lastnost odločbe, s katero se je postopek pravnomočno končal.

8. Sodišče druge stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo o pritožbi tožene stranke proti sklepu sodišča prve stopnje o zavrženju prepozne pritožbe proti zamudni sodbi. Toda s predmetnim sklepom se (pravdni) postopek ni pravnomočno končal. Postopek se je namreč pravnomočno končal z iztekom roka za vložitev pritožbe proti zamudni sodbi, to je dne 20.10.2004. Postopek se pravnomočno konča, ko sklepa ni več mogoče izpodbijati s pritožbo (smiselno prvi odstavek 319. člena ZPP), torej, ko sodna odločba postane neizpodbojna. Končanje postopka namreč pomeni, da o stvari po redni poti ni več mogoče odločati (glej sklep Vrhovnega sodišča, opr. št. II Ips 144/2000 z dne 7.9.2000).

9. Iz navedenega sledi, da prepozna pritožba ne učinkuje na izdano zamudno sodbo in ne vpliva na nastop pravnomočnosti. Konkretni postopek se ni pravnomočno končal z izpodbijanim sklepom sodišča druge stopnje, temveč prej, s potekom roka za pritožbo proti zamudni sodbi. Pogoj, ki ga določa prvi odstavek 384. člena ZPP za sklep sodišča druge stopnje (da se z njim postopek pravnomočno konča), torej ni izpolnjen. Ker ne gre za sodno odločbo, ki bi se lahko izpodbijala z revizijo, in ker tudi ne prideta v poštev izjemi iz tretjega odstavka 384. člena ZPP, je Vrhovno sodišče revizijo v tem delu kot nedovoljeno zavrglo (377. člen ZPP; 1. točka izreka).

10. K sklepu o zavrnitvi predloga za razveljavitev klavzule izvršljivosti:Poprej navedeno velja tudi za sklep o zavrnitvi pritožbe proti sklepu o zavrnitvi predloga za razveljavitev klavzule o izvršljivosti zamudne sodbe. Le-ta prav tako ne predstavlja sklepa, s katerim bi se postopek pravnomočno končal (glej sklep Vrhovnega sodišča, opr. št. II Ips 276/2003 z dne 15.4.2004). Smisel določbe prvega odstavka 384. člena ZPP je namreč v tem, da se omogoči revizija proti sklepu sodišča druge stopnje, ki se nanaša na odločitev o glavni stvari.

11. Postopek, v katerem sodišče odloča o razveljavitvi neutemeljenega potrdila o izvršljivosti (tretji odstavek 42. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju; v nadaljevanju: ZIZ) je po svoji naravi postopek, ki se začne po tem, ko je sodna odločba postala izvršljiva (ko je postala izvršilni naslov), torej, po tem, ko je postala pravnomočna in ko je pretekel rok za prostovoljno izpolnitev naložene obveznosti. Zato odločba sodišča druge stopnje o potrditvi zavrnitve predloga po tretjem odstavku 42. člena ZIZ ne predstavlja sklepa v smislu prvega odstavka 384. člena ZPP, to je sklepa, s katerim se je postopek pravnomočno končal. Ker je revizija dovoljena le v tistih primerih, ki so v ZPP posebej določeni, je Vrhovno sodišče revizijo tudi v tem delu kot nedovoljeno zavrglo (377. člen ZPP; 1. točka izreka).

12. V skladu s prvim odstavkom 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP je Vrhovno sodišče odločilo, da tožena stranka sama krije svoje revizijske stroške (2. točka izreka). V skladu s prvim odstavkom 165. člena v zvezi s 155. členom ZPP pa je odločilo, da tudi tožeča stranka sama krije svoje revizijske stroške (2. točka izreka), saj je v odgovoru na revizijo po nepotrebnem vsebinsko odgovarjala na revizijske navedbe tožene stranke.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cpg 1180/2013
• Sklep III Ips 121/2009
• Sklep II Ips 550/2005