Sodba in sklep III Ips 54/2006

Jedro

V dvostranski pogodbi se lahko stranka sklicuje na ugovor sočasne izpolnitve le za obveznosti, ki so medsebojno povezane (so vzajemne).

Izrek

Revizija se zavrne.

Revident je dolžan tožeči stranki povrniti stroške revizijskega postopka v višini 1.004,29 EUR v 15 dneh.

Obrazložitev

Dejansko stanje 1. M. d.d. in F. d.o.o. sta 8. 9. 1998 sklenili franšizno pogodbo. Z njo sta se med drugim okvirno dogovorili, da bo M. d.d. dobavljala blago, ki naj bi ga F. d.o.o. prodajala končnim kupcem. Poleg franšizne pogodbe sta M. d.d. in F. d.o.o. sklenili še prodajno pogodbo št. 3, zastavno pogodbo in dve posojilni pogodbi. S prodajno pogodbo sta uredili podrobnosti glede M. prodaje blaga, ki je bila v načelu sicer predvidena že v franšizni pogodbi. Z zastavno pogodbo je M. d.d. hipotekarno zavarovala svoje terjatve iz dotedanjih poslov in bodoče terjatve iz franšizne pogodbe za najvišji znesek 250.000,00 DEM v tolarski protivrednosti. Kot hipotekarni dolžnik se je zavezal I. T.. S posojilnima pogodbama, ki sta ju stranki imenovali kreditni pogodbi, je M. d.d. dala F. d.o.o. dve posojili z glavnicama v višini 5.968.045,15 SIT in 1.498.628,70 SIT, obe v letu 1998.

2. F. d.o.o. je pri M. d.d. kupovala blago, kot je okvirno predvidevala že franšizna pogodba. Blaga ni redno poplačevala.

3. Poslovanje jemalke franšize po mnenju M. d.d. ni bilo takšno, kot ga je F. d.o.o. dolgovala po franšizni pogodbi. Zato je M. d.d. odpovedala franšizno pogodbo in kasneje vložila tožbo zoper F. d.o.o. Od F. d.o.o. je zahtevala plačilo polovice franšizne pristojbine v višini 845.411,18 SIT, vrnitev obeh posojil (5.968.045,15 SIT in 1.498.628,70 SIT), plačilo dobavljenega blaga (12.014.213,86 SIT) in zamudnih obresti, to je skupaj 21.833.184,59 SIT. Od I.T. kot hipotekarnega dolžnika je zahtevala poplačilo svoje terjatve v višini 21.833.184,59 SIT s pripadki in stroškov, iz zastavljenih nepremičnin.

4. F. d.o.o. je zoper M. d.d. vložila nasprotno tožbo. Zatrjevala je, da je franšizno pogodbo kršila M. d.d. in je zato zahtevala plačilo 24.600.000,00 SIT odškodnine.

5. Okrožno sodišče je ugodilo vsem tožbenim zahtevkom M. d.d., zavrnilo pa je zahtevek F. d.o.o. iz nasprotne tožbe. Zoper to sodbo sta se pritožila oba toženca.

6. Po izdaji sodbe okrožnega sodišča, vendar še pred izdajo sodbe višjega sodišča, se je nad F. d.o.o. začel stečajni postopek, ki se je končal z njenim izbrisom iz sodnega registra.

7. Višje sodišče je zavrglo pritožbo F. d.o.o. Pritožbo I. T. je deloma zavrglo, kolikor se je nanašala na zahtevek M. d.d. zoper F. d.o.o. za plačilo 21.833.184,59 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi in na zahtevek iz nasprotne tožbe F. d.o.o. zoper M. d.d. Deloma ji je ugodilo v delu, ki se je nanašal na pravico do poplačila iz hipoteke. Ugodilo ji je namreč, kolikor se je nanašala na polovico franšizne pristojbine (v višini 845.411,18 SIT) in na stroške. Zadevo je v tem obsegu vrnilo v novo sojenje. Višje sodišče je prvostopenjsko sodbo tudi spremenilo tako, da je omejilo odgovornost hipotekarnega dolžnika na 127.822,79 EUR (kar ustreza 250.000,00 DEM). Glede preostalega zneska (20.987.773,41 SIT), ki ga je zahtevala M. d.d. iz hipotekarnega zavarovanja, je višje sodišče pritožbo I. T. zavrnilo.

8. Zoper sodbo višjega sodišča je vložil revizijo I. T. Na revizijo je M.d.d. Odgovorila.

Razlogi I.9. Kolikor se je pritožba I. T. nanašala na odločitev o zahtevku v višini 21.833.184,59 SIT zoper F. d.o.o., je pritožbo višje sodišče zavrglo zato, ker I. T. zanjo ni imel pravnega interesa. Pritožbo zoper največji del zahtevka za poplačilo iz zastavne pravice, je višje sodišče zavrnilo zato, ker je poslovodja F. d.o.o. pripoznal terjatve iz franšizne pogodbe (v povezavi s prodajno pogodbo) in posojilnih pogodb. Pritožbo zoper tisti del prvostopenjske odločbe, ki se je nanašal na zavrnitev zahtevka iz nasprotne tožbe pa je zavrglo, ker naj bi I.T. zanjo ne imel pravnega interesa.

10. Po revidentovem mnenju je imel pravni interes za vložitev pritožbe zoper odločitev okrožnega sodišča o zahtevku za plačilo 21.833.184,59 SIT. Revident meni, da bi moral biti zahtevek zoper F. d.o.o. v ponovnem sojenju zavržen, razloge pa je v reviziji natančneje opredelil. Če bi bil zahtevek zoper F. d.o.o. zavržen, potem bi tudi ne nastala njegova obveza, da dopusti poplačilo iz z zastavno pravico obremenjene nepremičnine.

Revizijski razlogi ne prepričajo. V predmetni zadevi sta oba toženca navadna sospornika. Zato sta samostojni stranki (195. člen ZPP), kar pomeni, da lahko vsak toženec vloži pravno sredstvo le glede tistega dela izpodbijane odločbe, ki se nanaša nanj. O utemeljenosti poplačila iz hipotekarno obremenjene nepremičnine se odloča v okviru zahtevka, ki ga je uveljavljala M. d.d. zoper I. T. in je oprt na prvi odstavek 63. člena ZTLR. V tem okviru je lahko I. T. tudi uveljavljal vse razloge proti utemeljenosti zahtevka. Revizija je zato v delu, ki se nanaša na zahtevek zoper F. d.o.o. neutemeljena, zato jo je revizijsko sodišče zavrnilo (378. člen ZPP in prvi odstavek 384. člena ZPP).

Revident ni navedel nobenih revizijskih razlogov, ki bi se nanašali na odločitev višjega sodišča o zahtevku iz nasprotne tožbe. Revizija je zato neutemeljena in se zavrne (378. člen in prvi odstavek 384. člena ZPP).

11. V tistem delu, ki se nanaša na zahtevek iz zastavne pogodbe, pa meni revident, da pritožbeno sodišče ni obrazložilo, ali je M. d.d. utemeljeno odpovedala franšizno pogodbo. V reviziji navaja razloge, ki naj bi govorili v prid mnenju, da je bila v resnici M. d.d. tista, ki je kršila franšizno pogodbo in da torej ni bila upravičena do odstopa od franšizne pogodbe.

Revizijsko sodišče pojasnjuje, da se v reviziji odloča le še o tistem delu zahtevka iz zastavne pogodbe, ki se nanaša na zavarovanje za terjatve, ki jih ima M. d.d. zaradi dobavljenega blaga in iz obeh posojilnih pogodb. O polovici franšizne pristojbine in o stroških bo glede na odločbo višjega sodišča moralo ponovno odločati okrožno sodišče, tako da to ni predmet odločanja revizijskega sodišča.

Dolg F. d.o.o. do M. d.d. je po pripoznavi na obravnavi dne 31. 3. 2000 nesporno obstajal, kolikor se je nanašal na terjatve za dobavljeno blago in za vrnitev posojil. Prav ta ugotovitev je za odločitev odločilna. M. d.d. je namreč prva izpolnila svoje obveznosti. Glede na prvi odstavek 122. člena ZOR F. d.o.o. torej ni imela ugovora neizpolnitve pogodbe za tisti del svojih obveznosti, ki je bil povezan z že prej opravljenimi izpolnitvami M. d.d. F. d.o.o. je namreč zavračala izpolnitev svojega dolga s sklicevanjem na domnevno kršitev franšizne pogodbe. Zatrjevana kršitev se ni nanašala niti na dobavljeno blago niti na dani posojili. Poleg tega se ugovor, kolikor se nanaša na obveznosti iz posojilnih pogodb, celo niti posredno ne nanaša na obveznosti iz istega pravnega posla, to je franšizne pogodbe in je zato dodatno neutemeljen tudi iz tega razloga (prvi odstavek 122. člena ZOR). Višjemu sodišču pri takšnem dejanskem in pravnem stanju v zvezi z navedenimi terjatvami ni bilo treba obrazlagati, zakaj naj bi M. d.d. domnevno kršila svoje pogodbene obveznosti iz franšizne pogodbe, saj bi to na izid pravde ne imelo učinka. Revidentovi razlogi glede kršitve določb franšizne pogodbe po povedanem za odločitev v tej revizijski zadevi niso pomembni, podroben odgovor na njih pa ni potreben.

Glede na prvi odstavek 17. člena ZOR in prvi odstavek 63. člena ZTLR je zastavni dolžnik dolžan izpolniti svoje obveznosti iz zastavne pogodbe do M. d.d., kolikor se nanašajo na terjatve za dobavljeno blago in vrnitev obeh posojil.

II.12. M. d.d. je odgovorila na revizijo. Za odgovor ji pripada nagrada za delo odvetnika v višini 1.800 točk in 20% DDV (991,44 EUR), ter glede na 13. člen Odvetniške tarife še 28 odvetniških točk (12,85 EUR) kot povrnitev izdatkov za stranko. Do povrnitve sodne takse M.d.d. ni upravičena, saj ni izkazano, da jo je plačala.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sodba I Cpg 531/2010
• Sodba III Ips 8/2006
• VSC sodba Cpg 199/2016