Sklep III Ips 96/2005

Jedro

V pravdo o terjatvi, ki se je doslej vodila med pravno osebo v likvidacijskem postopku (odstopnikom) in dolžnikom, lahko vstopi v pravdo na mesto odstopnika prevzemnika terjatve, če je bila terjatev prenesena nanj prav zaradi likvidacije odstopnika.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, sklepa sodišča druge stopnje in sodišča prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Dejansko stanje 1. T. J. M. d.d. je dne 22. 4. 2002 vložila predlog za izvršbo na temelju verodostojne listine. Ker mu je dolžnik ugovarjal, je bil sklep o izvršbi razveljavljen v 2. točki izreka in zadeva odstopljena pristojnemu Okrožnemu sodišču v Ljubljani.

2. Po vložitvi dolžnikovega ugovora, vendar še pred izbrisom iz sodnega registra, je T. d.d. s "Pogodbo o odplačnem odstopu terjatev" odstopila terjatev podjetju D. d.d., L. Nova upnica, to je D. d.d., sprva ni predlagala vstopa v pravdo. T. d.d. je bila dne 11. 2. 2005 izbrisana iz sodnega registra na temelju pravnomočnega sklepa o zaključku redne likvidacije. Okrožno sodišče je zaradi tega 22. 2. 2005 izdalo sklep, s katerim je sklep o izvršbi razveljavilo tudi v 1. in 3. točki izreka in tožbo zavrglo.

3. Zoper sklep okrožnega sodišča se je pritožila D. d.d. Njeno pritožbo je Višje sodišče v Ljubljani zavrglo. Zoper sklep o zavrženju je bila vložena zahteva za varstvo zakonitosti. V njej vrhovna državna tožilka predlaga razveljavitev sklepa višjega sodišča in vrnitev zadeve v novo odločanje višjemu sodišču.

Razlogi 4. Višje sodišče je v napadenem sklepu menilo, da je pravni temelj za odločitev 190. člen ZPP. Po njemu lahko pridobitelj pravice vstopi v pravdo namesto (dotedanje) tožeče stranke le, če v to privolita obe stranki. Ker D. d.d. ni niti predlagala vstopa v pravdo namesto tožnika, njen vstop ni dovoljen. Dosedanja sodna praksa naj bi sicer v določenih primerih dovoljevala posamičnemu pravnemu nasledniku vstop v pravdo. Po mnenju višjega sodišča pa doslej vstop v pravdo ni bil dovoljen, kadar je bilo dejansko stanje takšno, kot je v predloženi zadevi.

5. Vstop v prekinjeni postopek je po prvem odstavku 208. člena ZPP mogoč, ko nastanejo pravne posledice stečajnega postopka. V nadaljevanju pravde zastopa pravno osebo v stečaju novi zastopnik, to je stečajni upravitelj. Z nastankom posledic stečajnega postopka pravna oseba sicer ne preneha obstajati, spremeni pa se njen namen. Ta ni več opravljanje pridobitne dejavnosti, temveč vnovčitev svojega premoženja, izterjava terjatev in sorazmerno poplačilo dolgov (9. člen in prvi odstavek 10. člena ZPPSL). Tudi namen delniške družbe v likvidaciji je takšen, kar je razvidno iz nekaterih zakonskih določb (381., 382. in prvi odstavek 387. člena ZGD). Vrhovno sodišče je pri odločitvi o tej zadevi upoštevalo tudi pravno mnenje, ki omogoča nadaljevanje pravdnega postopka s posamičnim pravnim naslednikom, če je bila terjatev prenesena v stečajnem postopku na temelju prvega in petega odstavka 99. člena ZPP (Pravna mnenja št. I/99, str. 35). Na to pravno mnenje se v svoji odločbi sklicuje tudi višje sodišče.

6. Tako navedeno pravno mnenje kot tudi prvi odstavek 208. člena ZPP omogočata v zvezi s prenehanjem pravne osebe vstop v pravdo osebi, ali njenemu zastopniku, ki sta pridobila položaj upnika ali zastopnika prav zaradi pričakovanega prenehanja pravne osebe. V pogodbi o odplačnem odstopu terjatev (A5) je prav ta namen pogodbenikov razviden iz točke 1.2.

7. Vrhovno sodišče je zato razveljavilo sklepa višjega in okrožnega sodišča, in zadevo vrnilo v novo odločanje okrožnemu sodišču (drugi odstavek 391. člena in prvi odstavek 379. člen ZPP). Pri njem bo moralo okrožno sodišče upoštevati v tem sklepu opisano pravno stališče glede dopustnosti vstopa v pravdo zaradi posamičnega pravnega nasledstva v okviru likvidacijskega postopka.

Datum zadnje spremembe:

24.09.2014

Podobni dokumenti:

• VSC sodba Cp 245/2015
• Sklep III Ips 27/2007
• Sklep II Ips 272/2002