Sklep III Ips 36/2006

Jedro

Po preteku šestmesečnega roka zainteresirana stranka ne more več uveljavljati zahtevka na izpolnitev predpogodbe, to je zahtevka na sklenitev glavne pogodbe (5. odstavek 45. člena ZOR). Lahko pa uveljavlja ostala upravičenja, ki jih ima na razpolago vsaka pogodbena stranka, če nasprotna stranka krši svoje obveznosti. Eno takšnih upravičenj je upravičenje do razdrtja pogodbe (126. in 127. člen ZOR) in uveljavljanja odškodninskega zahtevka (1. odstavek 132. člena ZOR).

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

Revizijski stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

Dejansko stanje 1. Tožeča in tožena stranka sta dne 7. 3. 1997 sklenili "Predkupno pogodbo". Z njo sta se dogovorili, da bo tožeča stranka prodala 18.100 delnic družbe A.d.d. za ceno 1.800,00 SIT za delnico. Ker je bila tožeča stranka v trenutku sklenitve "Predkupne pogodbe" imetnica le 13.575 delnic, je bilo v točki 2.4. Predkupne pogodbe dogovorjeno, da bo pred podpisom prodajne pogodbe poskrbela za pridobitev manjkajočih delnic. Tožeča stranka je jamčila za to, da bo pridobitev delnic (v njeno korist) mogoča. Pogodbenika sta pričakovala, da bo mogoče skleniti prodajno pogodbo v roku 30 dni od podpisa predpogodbe. Tožeča stranka je svojo obveznost po "Predkupni pogodbi" izpolnila in toženi stranki ponudila sklenitev glavne pogodbe. Tožena stranka je ni hotela skleniti, zato ji je tožeča stranka s pismom z dne 22. 10. 1997 določila naknadni rok za sklenitev prodajne pogodbe. Tožeča stranka je dne 21. 11. 1997 vložila tožbo. V odgovoru na tožbo je tožena stranka tožbenemu zahtevku nasprotovala, nakar je tožeča stranka predpogodbo razdrla. Dne 13. 10. 1998 je tožeča stranka delnice prodala tretjemu po bistveno nižji ceni od tiste, ki je bila dogovorjena v Predkupni pogodbi. Tožbeni zahtevek je spremenila, tako da je zahtevala plačilo 23.877.347,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Ta znesek je po njenih navedbah predstavljal škodo, ki jo je utrpela zato, ker tožena stranka ni sklenila glavne pogodbe. Škoda naj bi ji nastala zaradi razlike med kupnino, dogovorjeno v predkupni pogodbi in dejansko doseženo kupnino.

2. Okrožno sodišče je tožbenemu zahtevku ugodilo. Višje sodišče je spremenilo sodbo okrožnega sodišča tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo. Z revizijo skuša doseči tožeča stranka predvsem spremembo sodbe višjega sodišča.

Razlogi 3. Višje sodišče je izhajalo iz tega, da je šestmesečni rok za sklenitev glavne pogodbe (peti odstavek 45. člena ZOR) glede na točko 2.4. Predkupne pogodbe, začel teči 6. 4. 1997. Tožeča stranka bi zato po njegovem mnenju lahko do 6.10.1997 s tožbo zahtevala sklenitev glavne pogodbe. Ker pa tega v roku ni storila, svoje pravice ne more več iztožiti. Po tem roku naj ne bi bila več upravičena, da razdre Predkupno pogodbo in tudi za odškodninsko odgovornost po tem dnevu naj ne bi bilo več pravnega temelja.

Po mnenju višjega sodišča odškodninski zahtevek ni utemeljen tudi zato, ker je imela tožeča stranka v času sklenitve Predkupne pogodbe enako število delnic kot takrat, ko naj bi prišlo do kršitve Predkupne pogodbe. Škoda naj bi ji zato niti ne mogla nastati.

4. Revizija je utemeljena. Sodba višjega sodišča se razveljavi in zadeva vrne višjemu sodišču v novo sojenje (drugi odstavek 380. člena ZPP).

5. Predpogodba je takšna pogodba, s katero se prevzema obveznost, da bo pozneje sklenjena glavna pogodba. Veže, če so dogovorjene bistvene sestavine glavne pogodbe (prvi in tretji odstavek 45. člena ZOR). Po svoji pravni naravi je bila Predkupna pogodba torej predpogodba, saj sta se stranki z njo zavezali skleniti prodajno pogodbo (točka 2.4), dogovorili pa sta tudi vse nujne sestavine prodajne pogodbe, to je ceno in predmet (prim. 454. člen ZOR). Stranki Predkupne pogodbe sta na več mestih Predkupno pogodbo celo sami označili kot predpogodbo (v točkah 2.2, 4.1. in 5.3.) in s tem izrazili svojo voljo, kakšen naj bo njen pomen.

6. Po preteku šestmesečnega roka zainteresirana stranka ne more več uveljavljati zahtevka na izpolnitev predpogodbe, to je zahtevka na sklenitev glavne pogodbe (peti odstavek 45. člena ZOR). Pri odločitvi, ali ima kljub temu še kakšna upravičenja, je potrebno upoštevati, da je predpogodba vrsta pogodbe (prvi odstavek 45. člena ZOR). ZOR v zvezi s predpogodbo ni izključil nobenega od ostalih upravičenj, ki jih ima na razpolago vsaka pogodbena stranka, če nasprotna stranka krši svoje obveznosti. Eno takšnih upravičenj je upravičenje do razdrtja pogodbe (126. in 127. člen ZOR) in uveljavljanja odškodninskega zahtevka (prvi odstavek 132. člena ZOR).

7. Ker je tožena stranka v odgovoru na tožbo zavrnila tožbeni zahtevek tožeče stranke, in je tožeča stranka razdrla pogodbo, obstaja glede na 126. in 127. člen ter prvi odstavek 132. člena ZOR pravna podlaga za tožbeni zahtevek tožeče stranke.

8. Višje sodišče je menilo, da tožeči stranki sploh ni nastala škoda zaradi tega, ker se število delnic, katerih imetnik je bila, zaradi sklenitve Predkupne pogodbe ni spremenilo. Takšno pravno stališče je glede na 269. člen ZOR v povezavi s 155. členom ZOR zmotno. ZOR ne izključuje, da bi tožeča stranka ne uveljavljala škode na takšen način, kot si ga je izbrala. Trdila je, da je nesklenitev glavne pogodbe preprečila povečanje njenega premoženja (prim. besedilo 155. člena ZOR), ker je morala delnice prodati tretjemu po ceni, ki je nižja od tiste, ki je bila že dogovorjena v Predkupni pogodbi. Ker višje sodišče za svojo odločitev ni uporabilo takšne materialnopravne podlage, je posledično ostala pritožba nepreizkušena glede dejanskega stanja.

9. Zaradi tega je bilo treba reviziji ugoditi (drugi odstavek 380. člena ZPP) in zadevo vrniti višjemu sodišču v novo sojenje. V ponovljenem postopku bo moralo višje sodišče preizkusiti pritožbo ob spremenjeni materialnopravni podlagi.

10. Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL Sodba I Cpg 598/2021
• VSRS Sklep II DoR 464/2019
• sodba III U 97/2010