Sklep III Ips 76/2006

Jedro

Vrhovno sodišče je revizijo zaradi navedbe zgolj nediferencirane vrednosti spornega predmeta zavrglo. Do takšne odločitve ga je pripeljala ugotovitev, da v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi tožbe ni več mogoče vrniti v popravo ali dopolnitev po določbah 108. člena ZPP, na kar v primeru izostanka navedbe vrednosti spornega predmeta napotuje 45. člen ZPP in na kar napotuje Ustavno sodišče v svoji odločbi (Up-324/05 z dne 12.1.2005).

Izrek

12. Revizija se zavrže.

13. Tožeča stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Odvetniška družba A. o.p., d.n.o., J. A. in I. A. so s pravno prednico tožeče stranke (v nadaljevanju tožeča stranka) kot borznim posrednikom sklenili pogodbe o obrestovanju prostih denarnih sredstev na njihovih depojih. Odvetniška družba A. o.p., d.n.o. je imela odprt depo št. 2, I. A. je imel odprt depo 23, J. A. pa je imel odprt 234. Na podlagi pogodbe o upravljanju finančnega premoženja je imel J. A. odprt še depo št. 2345. Tožeča stranka je z delom sredstev iz vsakega depoja kupila vrednostne papirje Komercialne banke Triglav, zoper katero je bil 08. 08. 1996 začet stečajni postopek. Dne 14.05.1999 so Odvetniška družba A., o.p., d.n.o., I. A. in J. A. z U. J. sklenili pogodbo o odstopu terjatev. Nanj so prenesli terjatve do deleža 77,51 % terjatev, ki so jim bile kot stečajnim upnikom priznane v stečajnem postopku zoper Komercialno banko Triglav in terjatve iz naslova poslovne odškodninske odgovornosti nasproti tožeči stranki (škoda naj bi nastala zaradi neustreznega ravnanja z zgoraj navedenimi depoji). Istega dne so odstopniki podpisali cesijsko izjavo, v kateri so potrdili prenos svojih terjatev na U. J.

2. V postopku, v katerem je U. J. na podlagi pogodbe o odstopu od tožeče stranke zahteval plačilo odškodnine za nastalo škodo zaradi neustreznega ravnanja s štirimi depoji v višini, enaki delu priznanih terjatev, ki upnikom ne bodo izplačane v stečajnem postopku Komercialno banko Triglav, je tožeča stranka vložila tožbo, s katero je zahtevala, da se ugotovi, da je "cesijska izjava z dne 14. 05. 1999, sklenjena med J. A., I. A. in Odvetniško družbo A. o.p.-d.n.o. in U. J., ..., v delu odstopa odškodninske terjatve, ki se glasi: Hkrati prenašamo na istega prevzemnika tudi vse terjatve nasproti I. d.d., G. ..., ki se nanašajo na povzročeno škodo, nastalo odstopnikom zaradi nestrokovnega poslovanja za račun odstopnikov v zvezi z depoji št. 2 in 2345 ter 234 pri njeni pravni prednici M. d.d. neveljavna oziroma nična."

3. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku in ugotovilo, da je cesijska izjava nična.

4. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožene stranke in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo.

5. Sodbo sodišča druge stopnje izpodbija tožeča stranka z revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovnemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi, razveljavi sodbi sodišč druge in prve stopnje ter vrne zadevo v novo sojenje. Od tožene stranke zahteva tudi plačilo stroškov revizijskega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje odločbe do plačila.

6. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

7. Revizija ni dovoljena.

8. V zvezi z vprašanjem dovoljenosti revizije tožeča stranka v reviziji trdi, da zadeva ne bi smela biti razvrščena med gospodarske spore. Vrhovno sodišče se s tem strinja, vendar ne iz razlogov, ki jih navaja tožeča stranka.

9. Pravila o postopku v gospodarskih sporih veljajo, kadar so v sporu poleg oseb iz prvega odstavka 481. člena ZPP udeležene še druge osebe kot njihovi materialni sosporniki (1. točka prvega odstavka 191. člena ZPP ), ne pa tudi, kadar so druge osebe udeležene kot formalni (2. točka prvega odstavka 181. člena ZPP) ali zakoniti (3. točka prvega odstavka 191. člena ZPP) sosporniki (glej 484. člen ZPP). V obravnavani zadevi so na toženi strani poleg gospodarske družbe (odvetniške pisarne o.p., d.n.o.) udeležene še tri fizične osebe. Revizijsko sodišče ugotavlja, da J. A., I. A. in Odvetniška pisarna A. o.p., d.n.o. med seboj niso materialni, temveč formalni sosporniki. Zahtevki zoper njih se ne opirajo na isto dejansko podlago. Vsak od njih je imel pri tožeči stranki odprte svoje depoje in s pogodbami o odstopu, čeprav zapisanimi na isti listini, je vsak od njih na U. J. prenesel svojo terjatev iz naslova poslovne odškodninske odgovornosti. Ker ne gre za materialno sosporništvo, niso podani pogoji za uporabo pravil o postopku v gospodarskih sporih. Zato se dovoljenost revizije presoja le po določbah 367. člena ZPP.

10. Po drugem odstavku 367. člena ZPP je revizija v premoženjskih sporih dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000,00 SIT. V obravnavani zadevi so tožbeni zahtevki ugotovitveni, kar pomeni, da je odločilna tista vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi (drugi odstavek 44. člena ZPP). Pri tem pa se, glede na to, da se zahtevki ne opirajo na isto dejansko podlago, pravica do revizije ugotavlja po vrednosti vsakega posameznega zahtevka posebej (drugi odstavek 41. člena ZPP).

11. Tožeča stranka v tožbi ni navedla vrednosti spornega predmeta za vsak zahtevek, temveč je, v nasprotju z določbo drugega odstavka 41. člena ZPP, navedla le eno, nediferencirano vrednost (2.100.000,00 SIT). Vrednosti posameznih zahtevkov ni mogoče razbrati niti iz tožbenih navedb niti iz pogodbe o odstopu terjatev in izpodbijane izjave o odstopu, saj v njih višina prenešenih odškodninskih terjatev ni določena. Ni je mogoče ugotoviti niti po vpogledu v priložen spis iz postopka III P 301/99, v katerem U. J. od tožeče stranke na podlagi pogodbe o odstopu zahteva odškodnino v višini 11.903.269,34 SIT. Znesek zahtevane odškodnine je namreč znatno višji od v tem postopku navedene vrednosti spornega predmeta, poleg tega pa se zahteva zaradi neustreznega ravnanja s štirimi depoji, medtem ko se v tem postopku izpodbija izjava le glede prenosa odškodninske terjatve zaradi ravnanja s tremi depoji (depo I. A. je izpuščen iz tožbenega predloga).

12. Dne 16. 12. 1993 je bilo na občni seji Vrhovnega sodišča RS sprejeto pravno mnenje, da v primeru, ko tožeča stranka ob uveljavljanju tožbenega zahtevka, katerega predmet ni denarni znesek, v tožbi ne navede vrednosti spornega predmeta, nima pravice do revizije. Kasneje se je v praksi Vrhovnega sodišča uveljavilo stališče, po katerem ima, v primerih, ko gre za več zahtevkov, enako posledico kot popoln izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta tudi navedba zgolj ene, skupne vrednosti (sklepi II Ips 36/2004 z dne 13. 04. 2005, II Ips 699/2003 z dne 10. 02. 2005, II Ips 2/2004 z dne 14. 03. 2005 itd.).

13. Ustavno sodišče je v odločbi Up-324/05 z dne 12. 01. 2005 (Ur. l. RS, št. 43/2006) presodilo, da se v primeru, ko sodišče tožeče stranke ne pozove na dopolnitev tožbe in revizijo zavrže zaradi nediferencirane navedbe vrednosti spornega predmeta, poseže v pravico tožeče stranke do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS.

14. Kljub navedeni odločbi Ustavnega sodišča je Vrhovno sodišče tudi v tem primeru revizijo zaradi navedbe zgolj nediferencirane vrednosti spornega predmeta zavrglo. Do takšne odločitve ga je pripeljala ugotovitev, da v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi tožbe ni več mogoče vrniti v popravo ali dopolnitev po določbah 108. člena ZPP, na kar v primeru izostanka navedbe vrednosti spornega predmeta napotuje 45. člen ZPP in na kar napotuje Ustavno sodišče v svoji odločbi.

15. Postopek po 108. členu ZPP bi namreč lahko pripeljal do zavrženja tožbe. V revizijskem postopku, ko je na podlagi tožbe (ki zaradi nepopolno navedene vrednosti spornega predmeta ni tako pomanjkljiva, da bi bilo onemogočeno njeno meritorno obravnavanje, temveč je onemogočen le preizkus dovoljenosti revizije) že izdana pravnomočna sodba, bi bila taka sankcija povsem nelogična.

16. Poleg tega pa bi vrnitev tožbe v popravo po vložitvi revizije povzročila neenakopraven položaj strank, saj bi bilo samo eni od njiju (za nazaj) prepuščeno odločanje, ali je vložena revizija dovoljena. Postopek po 108. členu ZPP je izrazito enostranski. Tožena stranka v njem ne sodeluje in zato tudi ne more imeti vpliva na to, ali in kako tožeča stranka tožbo dopolni, oziroma popravi. Ker vrednost spornega predmeta učinkuje tudi na procesni položaj tožene stranke, procesno ravnotežje strank zahteva, da ima tudi tožena stranka možnost vpliva na vrednost spornega predmeta. To ji zagotavlja tretji odstavek 44. člena ZPP (ki ga je treba razlagati tako, da daje toženi stranki pravico ugovarjati navedeni vrednosti), vendar le do začetka obravnavanja glavne stvari (tako tudi Ustavno sodišče v 14. točki obrazložitve odločbe Up-82/98 z dne 10. 05. 2000). Ker v revizijskem postopku tožena stranka po določbi tretjega odstavka 44. člena ZPP ne more več vplivati na vrednost spornega predmeta, ki jo je v enostranskem postopku določila tožeča stranka, je edino sprejemljivo stališče, da v revizijskem postopku zaradi neopredeljene ali ne dovolj opredeljene vrednosti spornega predmeta tožbe ni več mogoče vračati v popravo.

17. Stranki zaradi pasivnosti sodišča, ki ni pravočasno pozvalo na dopolnitev tožbe, res ne smeta trpeti škodljivih posledic. Vendar to ne pomeni, da gre dolžnost sodišča skrbeti za pravice strank (zlasti take, ki, kot pravica do revizije, niso ustavno zagotovljene) tako daleč, da bi bilo treba za ceno enakopravnosti strank v postopku eni od njih omogočiti, da potem, ko je revizija že vložena, z naknadno ali enostransko določitvijo vrednosti spornega predmeta odloči, ali je bodisi njena, bodisi nasprotnikova revizija sploh dovoljena.

18. Glede na navedeno je revizijsko sodišče po ugotovitvi, da gre za več zahtevkov, ki se opirajo na različno dejansko podlago, zaradi nediferencirane vrednosti spornega predmeta revizijo kot nedovoljeno zavrglo (377. člena ZPP). Iz enakih razlogov je Vrhovno sodišče s sklepom z dne 13. 07. 2006 zavrglo tudi revizijo v zadevi II Ips 346/2006.

19. Ker tožeča stranka z revizijo ni uspela, je revizijsko sodišče odločilo, da glede na določbo prvega odstavka 154. člena ZPP sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep III Ips 10/2019-3
• Sklep II Ips 473/2007
• VSL sklep I Cpg 1007/2011