Sklep III Ips 139/2006

Jedro

ZPP ne določa, da bi bilo pomanjkanje postulacijske sposobnosti v revizijskem postopku mogoče odpraviti, kakor to določa glede nekaterih drugih istovrstnih procesnih predpostavk. Poleg tega, da zakon ne določa te možnosti, je odprava podane pomanjkljivosti tudi pojmovno nemogoča. Revizije, ki jo je vložila stranka sama, namreč ni mogoče "spremeniti" v revizijo, sestavljeno po odvetniku.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Kranju (sodišče prve stopnje) je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke ter toženi stranki prepovedalo vnovčiti menico z dne 26. 8. 1999 v višini 16,160.000,00 SIT in ji naložilo vrnitev dveh, s strani tožeče stranke podpisanih, menic (ene izpolnjene na znesek 16,160.000,00 SIT, druge pa bianco). Višje sodišče v Ljubljani (sodišče druge stopnje) je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2. Proti sodbi sodišča druge stopnje je tožena stranka sama vložila predlog za obnovo postopka, revizijo in zahtevo za varstvo zakonitosti (listovne št. 93-94 v spisu). Sodišče prve stopnje jih je zavrglo z uvodoma navedenim sklepom, ki ga je, po zavrnitvi pritožbe tožene stranke, potrdilo sodišče druge stopnje.

3. Sklep sodišča druge stopnje (o potrditvi sklepa, da se revizija proti pravnomočni sodbi zavrže) je tožena stranka izpodbijala s "Predlogom za obnovo in revizijo postopka" (listovne številke 107-109 v spisu). Sodišče prve stopnje je s sklepom, opr. št. I Pg 154/99-55 z dne 28. 10. 2004, vlogo v celoti zavrglo, kar je tožena stranka izpodbijala s pritožbo. Sodišče druge stopnje pa je s sklepom, opr. št. I Cpg 293/2005 z dne 21. 4. 2005, pritožbi delno ugodilo ter sklep o zavrženju revizije delno razveljavilo in zadevo v tem delu vrnilo v nov postopek. Sodišče prve stopnje je tako revizijo tožene stranke (proti sklepu o zavrnitvi pritožbe proti sklepu o zavrženju revizije) predložilo v odločanje Vrhovnemu sodišču.

4. Tožena stranka v reviziji uveljavlja absolutne in relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotno uporabo materialnega prava.

5. Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Tožena stranka z revizijo izpodbija sklep, s katerim je sodišče druge stopnje potrdilo sklep sodišča prve stopnje, da se revizija, vložena proti pravnomočni sodbi, kot nedovoljena zavrže (tretji odstavek 384. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Razlogi sodišč prve in druge stopnje 8. Tožena stranka revizije proti pravnomočni sodbi ni vložila po odvetniku. V uvodu svoje vloge je navedla, da izredno pravno sredstvo podaja kljub določbi tretjega odstavka 86. člena ZPP, ki ji to preprečuje, in od sodišča zahtevala, da začne postopek pred ustavnim sodiščem za oceno ustavnosti navedene zakonske določbe. Sodišče prve stopnje ni imelo pomislekov glede skladnosti določbe tretjega odstavka 86. člena ZPP z ustavo ter je revizijo tožene stranke zato, ker ni bila vložena po odvetniku (tretji odstavek 86. člena ZPP) in ker tožena stranka sama nima opravljenega pravniškega državnega izpita (četrti odstavek 86. člena ZPP), kot nedovoljeno zavrglo. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z razlogi sodišča prve stopnje.

O pravilu obveznega odvetniškega zastopanja (tretji odstavek 86. člena ZPP)

9. Pravilo o obveznem odvetniškem zastopanju (tretji odstavek 86. člena ZPP) velja za vse, ki so v položaju, da lahko vložijo revizijo, razen če ima stranka sama ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP). Stališče tožene stranke, da za njeno revizijo (ki ni bila vložena "po pooblaščencu-ampak neposredno") določba tretjega odstavka 86. člena ZPP ne velja, je zmotno. Tretji odstavek 86. člena ZPP namreč določa, da lahko stranka v revizijskem postopku dejanja opravlja samo po odvetniku, ne pa, da lahko stranka za pooblaščenca imenuje samo odvetnika, če dejanj ne opravlja sama. Slednje velja za druge postopke, ki tečejo pred Vrhovnim sodiščem (tretji odstavek 87. člena ZPP), ne pa za postopke z izrednimi pravnimi sredstvi.

10. Presoja sodišč prve in druge stopnje, da določba tretjega odstavka 86. člena ZPP ni v neskladju z Ustavo, je pravilna. Ustavno sodišče Republike Slovenje (v nadaljevanju: Ustavno sodišče) je namreč pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 86. člena ZPP že večkrat zavrnilo kot neutemeljene (sklep U-I-137/00 z dne 10. 7. 2003, sklep U-I-168/04-4 z dne 1. 7. 2004, sklep U-I-216/04-4 z dne 9. 9. 2004 in sklep U-I-334/04-5 z dne 16. 12. 2004). V sklepu U-I-137/00 z dne 10. 7. 2003 (Uradni list RS, št. 73/03) je zavrnilo tudi očitke o neskladju tretjega odstavka 86. člena ZPP z 22., 23. in 25. členom Ustave, na katere se je v svoji reviziji (sicer zgolj pavšalno) sklicevala tožena stranka.

Posledica kršitve pravila o obveznem odvetniškem zastopanju 11. Po leta 1999 uvedenem pravilu o obveznem odvetniškem zastopanju v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi (razen v primeru, ko ima stranka sama ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit) se je uveljavila in ustalila sodna praksa, po kateri sodišče zavrže revizijo, ki jo vloži stranka sama, če najpozneje v njej ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit (sklep II Ips 74/2001 z dne 5. 4. 2001, sklep II Ips 447/2001 z dne 20. 3. 2002, sklep II Ips 121/2002 z dne 10. 4. 2002, sklep III Ips 20/2003 z dne 6. 3. 2003, sklep VIII Ips 180/2003 z dne 16. 12. 2003, sklep VIII Ips 254/2003 z dne 15.6.2004, sklep VIII Ips 77/2005 z dne 5. 4. 2005, sklep II Ips 66/2006 z dne 29. 3. 2006, sklep II Ips 80/2006 z dne 29. 3. 2006 in sklep II Ips 225/2005 z dne 13. 4. 2006). Na občni seji Vrhovnega sodišča RS dne 26. 6. 2002 je bilo sprejeto tudi takšno pravno mnenje (Pravna mnenja, št. 1/02, str. 21).

12. Dne 9. 11. 2006 se je Ustavno sodišče z odločbo Up-736/04-19 (Ur. l. RS, št. 127/2006) izreklo, da sodišče s tem, ko zavrže revizijo zato, ker jo je stranka vložila sama in ne po odvetniku, ne da bi jo v skladu z načelom pomoči prava neuki stranki pred tem opozorilo na to procesno omejitev oziroma na pravne posledice njenega neupoštevanja, stranki krši pravico do dostopa do sodišča iz prvega odstavka 23. člena Ustave. Vendar pa Vrhovno sodišče ugotavlja, da obravnavani primer ni podoben primeru iz navedene ustavne odločbe. V obravnavanem primeru je bila namreč toženi stranki ob vložitvi revizije znana procesna omejitev iz tretjega odstavka 86. člena ZPP, vendar je ni upoštevala, ker je menila, da je protiustavna (ne da bi za to navedla kakšen argument, niti da bi začela postopek za oceno njene ustavnosti). Pri tem se je tožena stranka, ki ni upoštevala procesne omejitve, očitno zavedala, da to ne more biti brez posledic, čeprav nanje ni bila posebej opozorjena, saj je "podala izredno pravdno sredstvo, kljub določbi ZPP 86.čl.III.odst., ki ji to preprečuje". Procesna omejitev (v tem primeru omejitev postulacijske sposobnosti v postopku z revizijo), ki stranki zagotavlja učinkovito in kvalitetno vodenje revizijskega postopka, namreč ni zgolj deklaratorna, sama sebi namen.

13. Odločitev o zavrženju revizije tožena stranka izpodbija tudi s trditvijo, da je revizija vložena v skladu s prvim odstavkom 367. člena ZPP. V zvezi s tem ji je treba pojasniti, da 367. člen ZPP določa le, proti kateri sodbi je mogoče vložiti revizijo in v kakšnem roku jo je treba vložiti. Vendar pa morajo biti za meritorno obravnavanje revizije izpolnjene tudi druge procesne predpostavke (na primer popolnost revizije, obstoj pravnega interesa, procesne predpostavke, ki se nanašajo na stranke). Tako je bila revizija tožene stranke zavržena zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti, kot ene od procesnih predpostavk, ki se nanašajo na stranke, ne pa zaradi neizpolnjevanja pogojev iz 367. člena ZPP.

14. Stališče tožene stranke, da bi jo sodišče v skladu s 108. členom ZPP moralo pozvati k popravi oziroma dopolnitvi revizije, je zmotno. Njena revizija namreč ni bila nepopolna. Nepopolna bi bila, če bi tožena stranka zatrjevala, da ima opravljen pravniški državni izpit, pa o tem ne bi predložila potrdila. V tem primeru bi jo sodišče moralo pozvati k dopolnitvi nepopolne vloge - k predložitvi potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu. Njena revizija pa tudi ni bila nerazumljiva (glede vprašanja obstoja postulacijske sposobnosti). Iz nje jasno izhaja, da jo je tožena stranka vložila sama, brez odvetnika, ne da bi zatrjevala, da ima opravljen pravniški državni izpit.

15. Čeprav je z zakonom določeno obvezno zastopanje v revizijskem postopku po odvetniku (razen če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit), je nosilec procesnih pravic, tudi pravice do revizije, stranka in ne odvetnik. Vendar pa lahko stranka veljavno vloži revizijo samo po odvetniku (odvetnik jo vloži v imenu stranke).

16. ZPP ne določa, da bi bilo pomanjkanje postulacijske sposobnosti v revizijskem postopku mogoče odpraviti, kakor to določa glede nekaterih drugih istovrstnih procesnih predpostavk: sposobnosti biti stranka (prvi odstavek 81. člena ZPP), procesne sposobnosti (drugi odstavek 81. člena ZPP) in omejitev pri izbiri pooblaščenca (88. člen ZPP). Poleg tega, da zakon ne določa te možnosti, pa je odprava podane pomanjkljivosti tudi pojmovno nemogoča. Revizije, ki jo je vložila stranka sama, namreč ni mogoče "spremeniti" v revizijo, sestavljeno po odvetniku. Odvetnik bi namreč revizijo stranke lahko le opremil s svojim imenom in žigom, vendar bi vsebinsko to še vedno ostala revizija, ki jo je napisala stranka sama (smiselno enako tudi A. Galič v Pravdnem postopku, zakonu s komentarjem - 1. knjiga, Uradni list, GV Založba, Ljubljana, 2005, str. 382 do 383).

17. Po navedenem se izkaže, da je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je revizijo proti pravnomočni sodbi, ki jo je tožena stranka vložila sama, na podlagi prvega odstavka 374. člena ZPP zavrglo kot nedovoljeno, sodišče druge stopnje pa, ko je takšno odločitev potrdilo. Ker razlog, zaradi katerega je bila vložena, ni podan, in ker tudi niso podani razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče obravnavano revizijo (to je revizijo proti sklepu o potrditvi sklepa o zavrženju revizije) na podlagi četrtega odstavka 384. člena v zvezi s 378. členom ZPP kot neutemeljeno zavrnilo.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep II Ips 108/2019
• VSM sklep I Cpg 41/2015
• VSL sklep I Cp 2323/2014