<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

Sodba III Ips 42/2006

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2006:III.IPS.42.2006
Evidenčna številka:VS40973
Datum odločbe:19.12.2006
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
Institut:ničnost - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obličnost - delna ničnost - možnost preizkusa sodbe - prodaja poslovnega deleža
Objava v zbirki VSRS:G 2005-2008

Jedro

Protislovnost obrazložitve v sodbi pritožbenega sodišča še ne pomeni nujno, da je bila storjena bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Bistvena kršitev je podana le, če sodbe ni mogoče preizkusiti. Sodbo pa je mogoče preizkusiti, če dejstva v zvezi s pogodbenimi določili niso protislovna, temveč je protislovna le razlaga pogodbenih določil.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Dejansko stanje 1. Dne 15.5.2000 sta tožeča stranka kot kupec in tožena stranka kot prodajalec sklenili "Pogodbo o prodaji poslovnega deleža U. d.o.o., L." (v nadaljevanju: Pogodba) in Aneks k Pogodbi.

2. Predmeta pogodbe sta bila dva: poslovni delež na družbi U. d.o.o. in terjatve do družbe U. d.o.o. in G. d.d. Zadnje našteto podjetje sicer pri Pogodbi kot stranka ni bilo udeleženo.

3. V 7. členu Pogodbe sta se stranki dogovorili naslednje:

"Pogodbene stranke so soglasne, da plačilo kupnine za poslovni delež in plačilo kupnine za odkup terjatev predstavlja za prodajalca nedeljivo celoto. V kolikor kupec katerekoli izmed zgoraj navedenih obveznosti ne izpolni v celoti, se šteje, da je pogodba razdrta tudi v tistem delu, kjer so obveznosti kupca poravnane."

4. Pogodba ni bila sklenjena v obliki notarskega zapisa, temveč v (navadni) pisni obliki.

5. Aro je tožeča stranka plačala, preostanka kupnine pa ne. Tožena stranka je zato aro obdržala.

6. Tožeča stranka je zahtevala ugotovitev ničnosti Pogodbe in Aneksa k Pogodbi, vrnitev are in zakonske zamudne obresti od are. Okrožno sodišče je tožbenima zahtevkoma za ugotovitev neveljavnosti in za vrnitev are ugodilo v celoti, zahtevku za plačilo zamudnih obresti pa le deloma. Višje sodišče je potrdilo sodbo v izpodbijanem delu. Zoper sodbo višjega sodišča je vložila revizijo tožena stranka. V njej predvsem predlaga, da se izpodbijana sodba višjega sodišča spremeni Razlogi 7. Tožeča stranka je bila izbrisana iz sodnega registra potem, ko so bila v revizijskem postopku opravljena že vsa procesna dejanja razen izdaje sodne odločbe. Na to dejanje, ki je procesno dejanje sodišča, prekinitev postopka na temelju samega zakona (3. točka prvega odstavka 205. člena ZPP) ne vpliva, saj se smiselno uporabi drugi stavek drugega odstavka 207. člena ZPP (enako doslej že v odločbi III Ips 116/2004).

8. Revizija ni utemeljena in se zavrne (378. člen ZPP).

9. Tožena stranka je v reviziji menila, da so razlogi v izpodbijani sodbi v medsebojnem nasprotju, kar naj bi bila kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Višje sodišče naj bi namreč v obrazložitvi enkrat menilo, da v Pogodbi ni mogoče ločiti dveh samostojnih pravnih poslov, drugič pa, da sta dve pogodbi združeni v eno.

10. Napadena obrazložitev je v resnici protislovna. To pa še ne pomeni, da gre za kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Iz besedila 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP izhaja, da je kršitev podana le, če se sodbe ne more preizkusiti. To za izpodbijano sodbo ne velja. Revident namreč v reviziji napada razlago določil Pogodbe, ki jo je opravilo višje sodišče. Preizkus pa je mogoče opraviti že na temelju ugotovljenih dejstev. Poleg tega je razlaga pogodbenih določil stvar materialnopravnega preizkusa. Tega mora glede na 371. člen ZPP opraviti revizijsko sodišče po uradni dolžnosti. Kar zahteva predpis, ne more biti nemogoče.

11. Pogodba sama je imela dva pogodbena predmeta: poslovni delež na družbi U. d.o.o. in terjatve. Že doslej ni bilo dvoma, da bi bila Pogodba v tistem delu, ki se je nanašal na prodajo terjatev, lahko veljavna. Za prodajno pogodbo glede terjatev namreč ni predpisana posebna oblika. Oba pogodbenika sta si ne glede na to izbrala pisno obliko.

12. Nična bi lahko bila Pogodba le zaradi ničnosti tistega dela, ki se nanaša na prodajo deleža. Višje sodišče je v svoji sodbi menilo, da sta stranki oba pogodbena predmeta hoteli povezati. Delna izpolnitev naj bi zato ne bila mogoča. Ker je Pogodba nična (zaradi tretjega odstavka 416. člena ZGD) v delu, v katerem se nanaša na prodajo poslovnega deleža, je nemogoča izpolnitev Pogodbe tudi v tistem delu, ki se nanaša na prodajo terjatev.

13. Revizija meni, da Pogodba ne določa, da bi ničnost pogodbe zaradi prodaje poslovnega deleža morala povzročiti tudi razdrtje pogodbe glede vlaganj. Neločljivo povezana naj bi bila po njenem mnenju oba pogodbena predmeta le glede plačila kupnine, ne pa tudi glede sklenitve. Na to naj bi kazala tudi okoliščina, da sta pogodbeni stranki jasno in ločeno določili kupnini in ari.

Opisano revizijsko stališče ne prepriča. Razlogi bodo podani v nadaljevanju.

14. Pravilno je stališče višjega sodišča, da kršitev določil o obliki povzroči ničnost Pogodbe v delu, ki se je nanašala na prodajo poslovnega deleža (prvi odstavek 70. člena ZOR v povezavi s tretjim odstavkom 416. člena ZGD). Ničnost enega od dveh pogodbenih predmetov sicer lahko povzroči zgolj delno ničnost pogodbe, če lahko pogodba obstane brez ničnega določila in če to določilo ni bilo ne pogodbeni pogoj ne odločilen nagib, zaradi katerega je bila pogodba sklenjena (prvi odstavek 105. člena ZOR). Vendar je bila izpolnitev obeh pogodbenih predmetov na temelju izrecnega dogovora v 7. členu Pogodbe določena kot nedeljiva celota. Člen 7 določa: "plačilo kupnine za poslovni delež in plačilo kupnine za odkup terjatev predstavlja za prodajalca nedeljivo celoto." Takšen dogovor je bil pogodbeni pogoj (prvi odstavek 105. člena ZOR), s katerim sta stranki izključili delno ničnost. Da sta stranki dogovorili ločeni kupnini za oba pogodbena predmeta in ločeni ari, podpira sicer revidentovo stališče, vendar je dogovor strank v 7. členu Pogodbe izrecen. Ker je takšen, izključuje drugačno razlago Pogodbe, ki bi bila nemara mogoča na temelju drugih določb.

15. Nepomembna je tudi pogodbena volja tožene stranke, na katero se sklicuje. Pogodbe je namreč treba razlagati tako, kot se glasijo, pri morebitnem spornem določilu pa tako, da se najde skupen namen sopogodbenikov (99. člen ZOR). Da bi takšen namen obstajal, pa tožena stranka ni niti trdila. Trdila je le, da je bila njena pogodbena volja drugačna.

16. Že pri sklenitvi je bilo jasno, da kupec (tožeča stranka) zaradi delne ničnosti iz pravnih razlogov ni zavezana k izpolnitvi tistega dela Pogodbe, ki se je nanašal na prodajo poslovnega deleža. Zaradi tega je prav tako že pri sklenitvi vnaprej odpadla tudi možnost, da bi z izpolnitvijo drugega pogodbenega predmeta Pogodba vsaj deloma ostala veljavna. Ker je bila delna ničnost na temelju dogovora strank izključena, je bila Pogodba torej v celoti, in ne le delno, nična že pri sklenitvi.

17. Razdre se lahko le dvostranska pogodba, ki vsebuje obveznosti za stranki (124. člen ZOR). Ker nična pogodba ni veljavna (prim. nadpis pri 4. odseku, ki se nanaša na člene 103 do 120 ZOR), ne vsebuje veljavnih pogodbenih obveznosti za stranki. Do razdrtja Pogodbe ni moglo priti iz pravnih razlogov. Brez pravne podlage je torej tudi revizijska graja, da bi morala tožena stranka imeti možnost, da pogodbo ohrani v veljavi, čeprav tožeča stranka v roku ni izpolnila pogodbenih obveznosti (prvi odstavek 125. člena ZOR).


Zveza:

ZPP člen 339, 339/2-14.ZOR člen 70, 70/1, 105, 105/1. ZGD člen 416, 416/3.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
24.09.2014

Opombe:

P2RvYy0zMTg2Mg==