Sklep III R 29/2006

Jedro

S sporazumom o krajevni pristojnosti stranki ne utemeljita izključne pristojnosti sodišča. Če se nobena od strank na sporazum ne sklicuje, postopek pa se vodi pred sodiščem, ki glede na sporazum ne bi bilo pristojno, mora sodišče svojo pristojnost sprejeti.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je krajevno pristojno Okrožno sodišče v Celju.

Obrazložitev

1. M. d.d. je vložil predlog za izvršbo na temelju menice kot verodostojne listine. V predlogu za izvršbo je predlagal, da se v primeru dolžnikovega ugovora njegov predlog šteje za tožbo in odstopi pristojnemu sodišču v Kranju. Priložil je tudi listino, v kateri je bil zapisan sklenjeni dogovor o krajevni pristojnosti.

Po vloženem ugovoru je okrajno sodišče odstopilo zadevo Okrožnemu sodišču v Celju. Okrožno sodišče v Celju se je izreklo za krajevno nepristojno in je sprožilo spor o pristojnosti (24. člen ZPP). Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije je predlagalo, da določi Okrožno sodišče v Kranju kot pristojno sodišče za odločanje. Svoj predlog je utemeljilo s tem, da naj bi toženca in M. d.d. sklenila dogovor o pristojnosti, in da naj bi M. d.d. tudi podal ustrezen predlog za odstop zadeve Okrožnemu sodišču v Kranju.

2. Predlog ni utemeljen (drugi in prvi odstavek 22. člena ZPP).

3. Okrožno sodišče v Celju se je izreklo za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti. Tožena stranka namreč ugovora krajevne nepristojnosti Okrožnega sodišča v Celju ni vložila.

4. Sodišče se lahko izreče po uradni dolžnosti za krajevno nepristojno le, če je podana kakšna izključna krajevna pristojnost.

Dogovor o krajevni pristojnosti je dovoljen le, če zakon ne določa izključne krajevne pristojnosti kakšnega sodišča (prvi odstavek 69. člena ZPP). Izključne krajevne pristojnosti so torej le tiste, ki jih določi zakon sam, tako da stranki sami z dogovorom o krajevni pristojnosti ne moreta ustvariti izključne krajevne pristojnosti. Na to kaže tudi sama narava dogovora o pristojnosti. Dogovor je procesna pogodba. Na njenem temelju nastane upravičenje strank, ne pa tudi dolžnost, da vodita postopek pred dogovorjenim sodiščem, ki glede na zakonske predpise sicer ne bilo krajevno pristojno. Če izvršilno sodišče odstopi zadevo glede na dogovor nepristojnemu pravdnemu sodišču, lahko katerakoli stranka vloži pritožbo zoper takšen sklep. Tožena stranka lahko poleg tega v pravdnem postopku ugovarja krajevno nepristojnost (prvi odstavek 22. člena ZPP). Pravdno sodišče mora, če ugovora tožene stranke ni bilo, svojo pristojnost sprejeti.

5. Ker tožena stranka ni ugovarjala krajevni nepristojnosti, Okrožno sodišče v Celju pa se po uradni dolžnosti ne more izreči za krajevno nepristojno, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog za določitev drugega krajevno pristojnega sodišča.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sklep III R 43/2009
• Sklep III R 5/2010
• Sklep III R 20/2012