Sklep III Ips 94/2005

Jedro

Če lahko upnik zahteva le plačilo za dajatev ali storitev za določeno obračunsko obdobje, ima za to obdobje samostojen zahtevek. O dovoljenosti revizije se mora odločiti glede na vrednost spornega predmeta tega zahtevka, to je zahtevka, katerega dejanska podlaga je določeno obračunsko obdobje.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je vložila predlog za izvršbo na temelju verodostojne listine, s katerim je uveljavljala plačilo vode za dve odjemni mesti za čas med januarjem 1995 in januarjem 1998. Zahtevala je 10.912.397,60 SIT in zakonske zamudne obresti od 20. 1. 1998 naprej. Ker je dolžnik vložil ugovor, je izvršilno sodišče razveljavilo sklep o izvršbi v 2. točki izreka, postopek pa se je nadaljeval kot pravdni postopek. Tožeča stranka je v pravdnem postopku spremenila svoj tožbeni zahtevek tako, da je zahtevala še plačilo vode za obdobje od februarja 1998 do 21. 4. 1998 v višini 625.591,00 SIT, in zakonske zamudne obresti.

2. Prvostopenjsko sodišče je razveljavilo sklep o izvršbi še v 1. in v 3 točki izreka in je zavrnilo zahtevek za plačilo 10.912.397,60 SIT in zamudnih obresti. Zavrnilo je tudi tožbeni zahtevek za plačilo 625.591,00 SIT in zamudnih obresti. Višje sodišče je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo in sklep okrožnega sodišča. Zoper sodbo višjega sodišča je vložila revizijo tožeča stranka.

3. Revizija ni dovoljena (490. člen ZPP) in se zavrže (drugi odstavek 374. člena ZPP in 377. člen ZPP).

4. V gospodarskem sporu je revizija dovoljena le, če vrednost spornega predmeta presega 5.000.000,00 SIT (490. člen ZPP). Pravica do revizije se določi na temelju seštevka vrednosti zahtevkov le, če se opirajo na isto dejansko in pravno podlago (prvi odstavek 41. člena v zvezi s prvim odstavkom 39. člena ZPP). Če dejanska in pravna podlaga nista isti, je pravica do revizije odvisna od vrednosti vsakega tožbenega zahtevka posebej.

5. Tožeča stranka je tako s predlogom za izvršbo kot tudi kasneje z razširitvijo tožbe zahtevala plačilo dobavljene vode. Za dobavljeno vodo je vsak mesec posebej izstavila račun.

6. Tožeča stranka je dobavljala vodo na temelju Pravilnika o pogojih za dobavo in odjem vode iz sistema ... (Uradne objave št. 10/1985). Zahtevki tožeče stranke so torej imeli isto pravno podlago.

7. Z vsakim zahtevkom je tožeča stranka glede na prvi odstavek 16. člena navedenega pravilnika lahko zahtevala le plačilo vode za določeno obračunsko obdobje. To obračunsko obdobje je znašalo mesec dni. Dejanska podlaga zahtevkov je bila torej različna, saj se je vsak od zahtevkov nanašal na določen mesec. Tožeča stranka je torej imela toliko različnih zahtevkov, za kolikor mesecev je zahtevala plačilo. Enako je v zelo podobnem primeru, ki se je nanašal na odstranjevanje komunalnih odpadkov v občini ..., odločilo Vrhovno sodišče že v zadevi z opr. št. III Ips 10/2004.

8. V konkretnem primeru torej tožeča stranka ni uveljavljala le enega samega zahtevka v višini preko 11.537.988,60 SIT, temveč toliko različnih zahtevkov za obdobje med januarjem 1995 in aprilom 1998 leta, za kolikor mesecev je zahtevala plačilo. Od teh mesečnih terjatev, ki so imele različno dejansko podlago, ni noben znesek presegel vrednosti 5.000.000,00 SIT in zato revizija ni dovoljena zoper odločitev o nobenem od posamičnih zahtevkov.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sklep III Ips 89/2007
• Sklep III Ips 11/2008, enako tudi III Ips 134/2007
• Sklep III Ips 94/2002