Sodba III Ips 96/2004

Jedro

Graja dokazne ocene predstavlja očitek zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi katerega ni mogoče vložiti revizije (3. odstavek 370. člena ZPP).

Izrek

1. Revizija se zavrne.

2. Revidentka mora toženi stranki povrniti 204.294,00 SIT stroškov revizijskega postopka, v 15 dneh.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani (sodišče prve stopnje) je z uvodoma navedeno sodbo zavrnilo zahtevek tožeče stranke na plačilo 8,492.451,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9.2.1994 do plačila. Posledično ji je naložilo, da toženi stranki povrne 438.424,00 SIT stroškov pravdnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5.9.2002 do plačila.

2. Višje sodišče v Ljubljani (sodišče druge stopnje) je z uvodoma navedeno sodbo pritožbo tožeče stranke zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

3. Tožeča stranka je proti sodbi sodišča druge stopnje vložila revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je razveljavitev sodb sodišč druge in prve stopnje z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pri tem je priglasila revizijske stroške. 4. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Povzetek nosilnih razlogov nižjih sodišč:Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije. Ugotovilo je namreč, da tožena stranka ni stvarno legitimirana: ni dolžnik iz zatrjevanega materialnopravnega razmerja. Do tega zaključka je prišlo na podlagi izvedenih dokazov - vpogleda v zapisnik z dne 16.6.1993 in v odgovor na poizvedbo pri Banki Koper d.d. z dne 25.9.2002. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo. Izčrpno je odgovorilo na očitane nepravilnosti v dokaznem postopku. Strinjalo se je z obrazložitvijo sodišča prve stopnje, da listinskih dokazov, prejetih po koncu glavne obravnave, ni mogoče upoštevati. Prav tako je pritrdilo njegovi dokazni oceni in zaključku, da na strani tožene stranke ne obstaja stvarna legitimacija. Pojasnilo je, da iz odgovora na poizvedbo pri Banki Koper d.d. z dne 25.9.2002 jasno izhaja, da poizvedovani račun pripada toženi stranki, ter hkrati opozorilo, da ni pomembno, na kateri račun je tožeča stranka nakazala vtoževani znesek. Glede zavrnitve dokaza za zaslišanje priče M. P. pa je pripomnilo, da tožeča stranka svojega dokaznega predloga ni oblikovala v skladu z zahtevami iz 236. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP; Uradni list Republike Slovenije, št. 26/99 z dne 15.4.1999, št. 94/2002 z dne 14.11.2002 in št. 2/2004 z dne 15.1.2004, ter odločbe US RS, opr. št. U-I-255/99-28 z dne 5.6.2003, opr. št. U-I-144/03-9 z dne 23.6.2005, opr. št. Up-258/03-14 z dne 22.9.2005, opr. št. U-I-55/04-10 in Up 90/04-15 z dne 6.4.2006). 7. Razlogi Vrhovnega sodišča o neutemeljenosti revizije:Pretežni del revizije predstavlja izpodbijanje dokazne ocene sodišča prve stopnje. Revidentka je obširno obrazložila vsebino zapisnika z dne 16.6.1993 ter podala svoja naziranja in zaključke. Toda graja dokazne ocene predstavlja očitek zmotne ugotovitve dejanskega stanja (glej sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. II Ips 272/2004 z dne 10.2.2005; sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. II Ips 477/2003 z dne 10.6.2004; sodbo in sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. II Ips 247/2002 z dne 22.1.2003; ter sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. II Ips 446/2001 z dne 14.3.2002), zaradi katerega ni mogoče vložiti revizije (tretji odstavek 370. člena ZPP). Zato v tem ni delu upoštevna. Vrhovno sodišče je namreč ob preizkusu revizije vezano na konkretno dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in preizkusilo sodišče druge stopnje.

8. Trditev, da sodišče prve stopnje ni izvedlo predlaganega dokaza, opravilo poizvedb pri Banki Koper d.d., ne drži. Kot je poudarilo že sodišče druge stopnje, je sodišče prve stopnje predlagano poizvedbo opravilo in ugotovilo, da gre za račun tožene stranke. Zato je očitek, da je ostala bistvena okoliščina dejanskega stanja neraziskana, povsem neutemeljen. Sicer pa gre pri tem za vprašanje dejanskega stanja, ki ni predmet revizijskega preizkusa.

9. Glede (ponavljajočih se) navedb o prepozno predloženih listinah in predlaganem dokazu za zaslišanje priče M. P. pa Vrhovno sodišče poudarja, da je sodišče prve stopnje vpogledalo listine, ki so bile predložene do konca naroka za glavno obravnavo (dne 5.9.2002), medtem ko je ostale dokazne predloge kot nepotrebne zavrnilo. Na podlagi izvedenih dokazov pa je zanesljivo sklepalo o obstoju odločilnih dejstev. Te dokazne ocene pa ni mogoče izpodbijati, saj dejansko stanje ni predmet revizijskega preizkusa. Sicer pa mora dokazni predlog za zaslišanje priče vsebovati navedbo, o čem bo le-ta pričala (predmet dokazovanja), ter njeno ime in priimek ter prebivališče oziroma zaposlitev (236. člen ZPP), ker drugače dokaznega predloga ni mogoče upoštevati.

10. Revidentka ni konkretizirala morebitnih drugih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, medtem ko uradni preizkus izpodbijane sodbe iz tega razloga ni predpisan (371. člen ZPP).

11. Vrhovno sodišče je s tem odgovorilo na revizijske navedbe odločilnega pomena ter se opredelilo do nosilnih in argumentiranih pravnih naziranj revidentke. Razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, niso podani; podani pa tudi niso razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnost. Zato je revizijo v skladu s 378. členom ZPP kot neutemeljeno zavrnilo (1. točka izreka).

12. Ker revidentka (z revizijo) ni uspela, mora toženi stranki povrniti stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Tožena stranka je v odgovoru na revizijo zahtevala povrnitev nagrade za sestavo tega odgovora (1200 točk), materialne stroške (26 točk), 20% DDV in sodno takso za odgovor na revizijo (42.462,00 SIT). V skladu s 3. točko tar. št. 21 v zvezi s 1. točko tar. št. 18, tretjim odstavkom 13. člena in drugim odstavkom 2. člena Odvetniške tarife (Uradni list Republike Slovenije, št. 67/2003 z dne 11.7.2003) je tožena stranka upravičena do povrnitve zahtevanih 1226 točk (+20% DDV) stroškov odvetniškega dela. Skupaj s sodno takso za odgovor na revizijo znašajo njeni revizijski stroški 204.294,00 SIT (2. točka izreka).

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba II Ips 415/2005
• Sodba II Ips 414/2008
• Sodba II Ips 285/2006