Sodba III Ips 8/2006

Jedro

T. i. verižni pobot ni pobot, ker pri "verižnem pobotu" terjatve niso vzajemne. Verižni pobot je zato lahko izpodbojno pravno dejanje.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka sama nosi svoje revizijske stroške.

Obrazložitev

Dejansko stanje 1. Dne 1.4.2004 so M. d.o.o., L., tožeča in tožena stranka sklenili "Dogovor o kompenzaciji terjatev in obveznosti 7.884.000,00 SIT". Z njim je tožeča stranka poravnala svoj dolg v višini 7.884.000,00 SIT do tožene stranke. Hkrati je prenehala terjatev tožeče stranke do M. d.o.o., ter terjatev M. d.o.o. do tožene stranke.

2. Predlog za začetek stečajnega postopka nad tožečo stranko je bil vložen 26.9.2003, stečajni postopek pa se je začel 22.4.2004. Stečajna masa ne zadošča za popolno poplačilo terjatev.

3. Tožeča stranka je s tožbo zahtevala ugotovitev, da je sklenitev "Dogovora o kompenzaciji terjatev in obveznosti ..." brez učinka do stečajne mase tožeče stranke in plačilo 7.884.000,00 SIT vključno z zakonskimi zamudnimi obresti v stečajno maso. Predsednik stečajnega senata je dal dovoljenje za vložitev izpodbojne tožbe.

4. Okrožno sodišče je tožbenemu zahtevku ugodilo. Višje sodišče je zavrnilo pritožbo tožene stranke. Zoper sodbo višjega sodišča je vložila revizijo tožena stranka. Z njo še naprej poskuša doseči takšno spremembo sodbe pritožbenega sodišča, ki bi vodila do zavrnitve tožbenega zahtevka.

Razlogi 5. Višje sodišče je bilo mnenja, da so tožeča, tožena stranka ter M. d.o.o. sklenili t. i. verižni pobot (verižno kompenzacijo). Obrazložilo je, da ta pravni posel sploh ni pobot. Ena od predpostavk pobotanja, to je vzajemnost, pri verižnem pobotu namreč ni izpolnjena. Ker v danem primeru pobot sploh ni bil mogoč, tudi ni mogoče uporabiti 117. člena ZPPSL. Pravno dejanje, to je "Dogovor o kompenzaciji terjatev in obveznosti ..." je zato izpodbojno. Višje sodišče se je v obrazložitvi tudi sklicevalo na odločbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z opr. št. III Ips 59/2000.

6. Revizija ni utemeljena in se zavrne (378. člen ZPP).

7. Revident napada prav mnenje višjega sodišča, da ne gre za pobot. Po njegovem mnenju je t. i. verižni pobot ekonomsko in pravno enoten posel, katerega temeljni namen je ustvariti predpostavke za pobot. Le-ta pa naj bi bil po 117. členu ZPPSL dovoljen. Mnenje višjega in okrožnega sodišča naj bi odstopalo od sodne prakse in sicer brez natančne obrazložitve.

8. Pod določenimi predpostavkami pobot ni izpodbojno pravno dejanje. Te predpostavke so opredeljene v 117., 118. in 119. členu ZPPSL. Pomenijo izjemo od prvega odstavka 125. člena ZPPSL. Ker pa ZPPSL ne opredeli (definira) pobota, je treba pojem pobota razumeti enako kot v obveznostnem pravu. Glede na 311. člen OZ pa je ena od predpostavk pobota vzajemnost terjatev.

9. Vrhovno sodišče uvodoma ponavlja dejstvo, ki ga je ugotovilo že prvostopenjsko sodišče: da je namreč tožena stranka imela terjatev do tožeče stranke, tožeča stranka pa do M. d.o.o. Med tožečo in toženo stranko vzajemnosti terjatev torej ni bilo. "Dogovor o kompenzaciji terjatev in obveznosti" je bil torej po svoji vsebini t. i. verižni pobot. Ali je t. i. verižni pobot posel, ki ustvarja predpostavke za pobot, ali gre za enoten pravni posel ali ne, je nepomembno. Odločilno je le, ali so obstajale predpostavke za pobot.

10. Višje sodišče je že pritožbeni sodbi natančno obrazložilo, da pri t. i. verižni kompenzaciji vzajemnost terjatev ne obstaja, ker je "vsak njen udeleženec ... v pravnem prometu samo z neposrednim predhodnikom in naslednikom v verigi udeležencev, z ostalimi pa ne. Niti s predhodnikom niti z naslednikom pa ni v vzajemnem razmerju v smislu predpostavk pobotanja. Do predhodnika je upnik, do naslednika pa dolžnik." To stališče višjega sodišča je oprto tudi na revizijsko sodbo z opr. št. III Ips 59/2000. Odločba višjega sodišča (in enako že pred njim okrožnega sodišča) je v skladu z navedeno odločbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Nepomembno pa je, kako je višje sodišče odločilo v zadevi z opr. št. prvostopenjskega sodišča Pg 443/2004, na katero se sklicuje revizija. Revizija se vloži le zoper določeno pravnomočno sodbo (prvi odstavek 367. člena ZPP) in z njo se pač preizkusi le to, to je izpodbijano sodbo (371. člen ZPP).

11. Sodba višjega sodišča tudi ne odstopa od pravnega mnenja Vrhovnega sodišča, objavljenega v Pravnih mnenjih št. II/97, str. 10. Pravno mnenje se nanaša na zadevo z opr. št. III Ips 105/97. V tem pravnem mnenju je Vrhovno sodišče obrazložilo, da ni izpodbojna izpolnitev, pri kateri (prihodnji) stečajni dolžnik izpolni svojo obveznost vnaprej ali pa sta obe izpolnitvi sočasni. Pravno mnenje se nanaša na povsem drugačno dejansko stanje, kot je podano v tej zadevi. V tej zadevi se je namreč tožeča stranka (ki je sedaj stečajni dolžnik) pri toženi stranki zadolžila. Toženi stranki torej ni izpolnila sočasno, niti vnaprej.

12. Glavna revizijska očitka, da naj bi sodba višjega sodišča odstopila od sodne prakse in da naj bi odstopa ne utemeljila posebej natančno, nista utemeljena. Očitek odstopa od sodne prakse je neutemeljen že zato, ker o sodni praksi Vrhovnega sodišča še ni mogoče govoriti, če obstaja le ena sama odločba o enakovrstni zadevi. Poleg tega starejša odločba ali odločbe niso formalni vir prava in lahko višje sodišče odloči drugače, če meni, da obstaja za to kakšen tehten razlog. Vendar izpodbijana odločba višjega sodišča, kot je bilo že pojasnjeno, celo sploh ne odstopa od odločbe z opr. št. III Ips 59/2000 in je poleg tega tudi razumno obrazložena. S tem je tema revizijskima grajama odtegnjena tudi vsaka stvarna podlaga.

Vrhovno sodišče je po uradni dolžnosti (371. člen ZPP) še preizkusilo, ali je bilo materialno pravo tudi sicer uporabljeno pravilno. "Dogovor o kompenzaciji terjatev in obveznosti ..." je bil sklenjen v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka. Iz dejanskih ugotovitev izhaja, da je tožena stranka dosegla popolno poplačilo svoje terjatve do tožeče stranke. Stečajni upniki na takšno poplačilo ne morejo upati. Z izpodbijanim pravnim dejanjem je torej prišlo do neenakomernega poplačila stečajnih upnikov. Ker je bilo dejanje storjeno po vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka, je podana tudi domneva po 2. točki četrtega odstavka 125. člena ZPPSL, da je izpodbojni nasprotnik (to je tožena stranka) vedel za slabo ekonomsko-finančno stanje svojega dolžnika (tožeče stranke). S tem so vse predpostavke za izpodbitje po prvem odstavku 125. člena ZPPSL podane.

13. Ker je tožena stranka z revizijo propadla, mora sama nositi svoje revizijske stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP in prvi odstavek 154. člena ZPP smiselno).

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba III Ips 141/2005
• VSL sodba I Cpg 531/2010
• Sodba in sklep III Ips 54/2006