Sklep III Ips 91/2006

Jedro

Tožeča stranka z revizijo izpodbija pravnomočno odločitev o zavrnitvi zahtevka za povrnitev izgubljenega dobička zaradi neizkoriščenosti dveh traktorjev in o zavrnitvi zahtevka za povrnitev navadne škode, nastale zaradi plačevanja plač in prispevkov delavcem. Gre za dva zahtevka, ki temeljita na različni pravni in dejanski podlagi, zaradi česar je treba dovoljenost revizije presojati za vsak zahtevek posebej.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Pravdni stranki sta 14. 04. 1990 sklenili kooperacijsko pogodbo, s katero se je tožeča stranka zavezala, da bo toženi stranki za izvajanje poseka, izdelave in spravila lesa na delovišču v Nemčiji zagotovila potrebno število delavcev in mehanizacije. Tožena stranka se je zavezala, da bo delavcem izplačevala osebne dohodke, tožeči stranki pa 10% od doseženih osebnih dohodkov angažiranih delavcev.

2. Tožeča stranka je v tožbi zoper toženo stranko uveljavljala več zahtevkov za izpolnitev pogodbenih obveznosti in povrnitev škode, ki je nastala zaradi kršitve navedene pogodbe. S sodbo, ki jo tožeča stranka izpodbija v tem revizijskem postopku, je sodišče druge stopnje potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, s katero sta bila zavrnjena zahtevka za: - povrnitev škode v višini 20.000,00 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila z zamudnimi obrestmi (izgubljeni dobiček, ki naj bi ga tožeča stranka utrpela zato, ker je tožena stranka zagotovila delovna dovoljenja le za osem delavcev, zaradi česar sta namesto štirih obratovala le dva traktorja tožeče stranke) in - povrnitev škode v višini 34.782,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi (stroški, ki jih je imela tožeča stranka z izplačilom plač in prispevkov delavcem, ki niso odšli na delo v Nemčijo, ker niso imeli delovnih viz).

3. Tožeča stranka vlaga revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP, bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v postopku pred sodiščem druge stopnje in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

4. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija ni dovoljena.

6.Stališče tožeče stranke, da je z vložitvijo tožbe pridobila pravico do revizije po določbah takrat veljavnega ZPP/77, je napačno. Pravica do revizije namreč ne nastane z vložitvijo tožbe, temveč se pridobi šele po pravnomočnosti odločbe sodišča druge stopnje (glej sklep Ustavnega sodišča U-I-21/02 z dne 12. 09. 2002 (Uradni list RS, št. 83/02)).

7. Prehodna določba prvega odstavka 498. člena ZPP določa, da se po uveljavitvi ZPP (14.07.1999) postopek nadaljuje po določbah ZPP/77 le, če sta bila pred uveljavitvijo ZPP na prvi stopnji že izdana sodba ali sklep, s katerim se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal (prvi odstavek 498. člena ZPP). V obravnavani zadevi je glede zahtevkov, na katere se nanaša revizija, ob uveljavitvi ZPP tekel ponoven (drugi) postopek pred sodiščem prve stopnje, kar pomeni, da se od takrat dalje postopek vodi po določbah ZPP.

8. Po določbi 490. člena ZPP je v gospodarskih sporih revizija dovoljena, če vrednost spornega predmeta glede izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 5.000.000,00 SIT. Pri določitvi vrednosti spornega predmeta se upošteva vrednost glavnega zahtevka (prvi odstavek 39. člena ZPP). Če tožeča stranka uveljavlja več zahtevkov, ki imajo različno podlago, se pravica do revizije ugotavlja po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP). Tožeča stranka z revizijo izpodbija pravnomočno odločitev o zavrnitvi zahtevka za povrnitev izgubljenega dobička zaradi neizkoriščenosti dveh traktorjev (v tolarski protivrednosti 20.000,00 DEM) in o zavrnitvi zahtevka za povrnitev navadne škode, nastale zaradi plačevanja plač in prispevkov delavcem (v višini 34.782,00 SIT). Gre za dva zahtevka, ki temeljita na različni pravni in dejanski podlagi, zaradi česar je treba dovoljenost revizije presojati za vsak zahtevek posebej.

9. Vrednost zahtevka za povrnitev škode v višini 34.782,00 SIT očitno ne presega mejne vrednosti za dovoljenost revizije.

10. Zahtevek za povrnitev izgubljenega dobička je bil postavljen v tolarski protivrednosti 20.000,00 DEM. Na dan postavitve tožbenega zahtevka (tožeča stranka ga je postavila s spremembo tožbe dne 16. 02. 1994) je srednji tečaj Banke Slovenije znašal 1 DEM za 77,57 SIT. 20.000 DEM je ustrezalo 1.551.440,46 SIT, kar pomeni, da tudi ta zahtevek ne presega mejne vrednosti za dovoljenost revizije.

11. Ker sta vrednosti spornih predmetov izpodbijanega dela sodbe nižji od tiste, določene v 490. členu ZPP, revizija po določbi drugega odstavka 374. člena ZPP ni dovoljena. Zato jo je revizijsko sodišče na podlagi določbe 377. člena ZPP zavrglo.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sklep III Ips 13/2009
• Sklep III Ips 95/2009
• Sklep III Ips 106/2007