Sodba III Ips 14/2006

Jedro

Trditveno in dokazno breme za ugovor delne neizpolnitve in napak pri opravi del nosi tožena stranka.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka sama nosi svoje revizijske stroške.

Obrazložitev

Dejansko stanje 1. Tožeča in tožena stranka sta 26. 12. 1990 sklenili "Generalno pogodbo", ki je bila po svoji vsebini gradbena pogodba. Z njo se je tožeča stranka zavezala, da bo opravila dela v okviru I. faze obnove gradu ... Kasneje, dne 16. 1. 1992, je bil sklenjen še "Aneks št. 2" h "Generalni pogodbi". Z njim se je tožeča stranka zavezala, da bo opravila dela v okviru II.a faze obnove gradu ... V marcu in juliju 1992 so bili sklenjeni še štirje aneksi, s katerimi so bila dogovorjena še dodatna dela v okviru II.a faze obnove gradu ... Za zunanjo ureditev gradu ... sta stranki dne 20. 10. 1992 sklenili pogodbo št. 6/92, obnovo pročelja pa sta dogovorili z aneksom št. 1/93 z dne 1. 4. 1993. Tudi dela, dogovorjena s pogodbo št. 6/92, so spadala k fazi II.a obnove gradu ... 2. Med II.a fazo obnove je tožeča stranka izstavila več začasnih situacij, ki jih je tožena stranka potrdila. V začasnih situacijah so bila navedena tako opravljena dela, kot tudi znesek terjatve. Le glede zunanje ureditve je tožeča stranka izdala dve listini, ki nista označeni kot začasni situaciji, temveč drugače. Imenujeta se situacija št. SI-6/93 (z dne 15. 8. 1993) in končna situacija št. SI-107/93 z dne (15. 5. 1993). Prav vse situacije, ne glede na označbo, je naročnik podpisal. 3. Tožeča stranka je v tem sporu zahtevala plačilo za opravljena gradbena dela. Tožena stranka je ugovarjala, da tožeča stranka deloma ni izpolnila svojih pogodbenih obveznosti, deloma pa naj bi jih opravila z napakami. V pobot je ugovarjala terjatev za povrnitev škode, naj bi ji nastala zaradi napak. Glede neopravljenih del je predložila računa št. 5/93 in 10/94, ki ju je izstavila tožeči stranki. Predložila je tudi svoje lastno pismo z dne 13. 5. 1997, naslovljeno na tožečo stranko, in predlagala zaslišanje strank. Glede ugotovitve napak je predlagala postavitev izvedenca gradbene stroke, zaslišanje strank in vpogled v pogodbo in druge listine, ne da bi jih konkretno navedla. 4. Tožeča stranka je vložila izvršilni predlog na temelju verodostojne listine zaradi plačila 32.882.895,00 SIT. Zoper sklep o izvršbi je tožena stranka vložila obrazložen ugovor. Postopek se je nadaljeval kot gospodarski spor. Okrožno sodišče je tožbenemu zahtevku ugodilo. Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo okrožnega sodišča. Revizijo je vložila tožena stranka. Z njo predvsem predlaga takšno spremembo sodbe drugostopenjskega sodišča, ki bi pripeljala do ponovnega odločanja o zadevi pred okrožnim sodiščem.

Razlogi 5. Pritožbeno sodišče je menilo, da sta se pravdni stranki z izstavitvijo in potrditvijo začasnih situacij sporazumeli za takšen način obračunavanja in plačevanja opravljenih del. Začasna situacija je po njegovem mnenju samostojni pravni temelj za nastanek plačilne obveznosti, če je naročnik ni izpodbijal (64. Posebna gradbena uzanca). Ugovor delne neizpolnitve obveznosti je po mnenju pritožbenega sodišča neupošteven iz dveh razlogov. Prvi je, da je tožena stranka ugovarjala delno neizpolnitev obveznosti, ki jih je imela tožeča stranka v okviru I. faze obnove gradu ... in torej "Generalne pogodbe" (str. 3 in 4 obrazložitve zgoraj, str. 4 spodaj in str. 5). Drugi je, da naj bi tožena stranka ne postavila zadostnih trditev za svoje nasprotne terjatve. Še posebej naj bi to veljalo za terjatve, ki naj bi jih izkazovala računa št. 5/93 in 10/94 (str. 4 obrazložitve spodaj). Glede ugovora, da so obstajale napake, je pritožbeno sodišče menilo, da tožena stranka ni zatrjevala dejstev. Z dokaznim predlogom za postavitev izvedenca gradbene stroke tožeča stranka po mnenju pritožbenega sodišča ni zadostila svojemu trditvenemu bremenu (str. 5 obrazložitve).

6. Revizija ni utemeljena in se zavrne (378. člen ZPP).

7. Z začasnimi situacijami sta pravdni stranki obračunali vrednost del, izvedenih med gradnjo. Ker tožena stranka terjatev iz začasnih situacij ni prerekala, temveč jih je celo potrdila, je nastala njena plačilna obveznost do tožeče stranke. Tudi situacijo št. SI-6/93 in končno situacijo št. SI-107/93 je tožena stranka potrdila.

8. Tožena stranka bi bila lahko prosta svoje obveznosti iz potrjenih situacij, če bi uspela z ugovorom pobota.

9. Tožena stranka v reviziji meni, da so bili "Generalna pogodba" in aneksi skupaj le en sam pravni posel. Materialnopravno zmotna naj bi bila odločitev višjega sodišča, ki je "Generalno pogodbo" na eni strani, in anekse na drugi strani, obravnavalo kot dva ločena pravna posla. Ali je pravno mnenje tožene stranke pravilno, je v danih okoliščinah vseeno. Ugovori tožene stranke namreč niso ostali brez učinka le zaradi napadenega pravnega stališča višjega sodišča. Ugovora delne neizpolnitve in napak pri opravi del sta po svoji vsebini takšna, da bi morala tožena stranka v konkretnem procesnem položaju sama postaviti ustrezne trditve (212. člena ZPP) do konca prvega naroka za glavno obravnavo (286. člen ZPP). Tega pa ni storila in prav to je odločilno. Če navedb sploh ni, ali če niso dovolj natančne, sodišče predlaganega dokaza ne izvede.

10. Trditvenemu bremenu tožena stranka ni zadostila. Do konca prvega naroka za glavno obravnavo ni navedla niti, katera dela niso bila opravljena. Tudi sicer ni navedla nobenih drugih dejstev v zvezi s svojimi domnevnimi terjatvami zaradi delne neizpolnitve. Predlagala je le vpogled v računa št. 5/93 in 10/94, v pismo z dne 13. 5. 1997 in zaslišanje strank. Tudi o domnevnih napakah ni navajala nobenih konkretnih dejstev. Predlagala je zgolj postavitev izvedenca gradbene stroke, zaslišanje strank in vpogled v pogodbo in druge listine, ki jih celo ni podrobneje označila. Tožena stranke je torej predlagala dokazna sredstva (dokaze), ne da bi postavila trditve o dejstvih, ki se naj bi dokazala s temi dokaznimi sredstvi.

11. Revizija graja stališče pritožbenega sodišča, da je bila pritožbena navedba o opustitvi javnega razpisa novo, neupoštevno dejstvo. Vendar to za odločitev v tej zadevi ni pomembno. Tožeča in tožena stranka sta bili dolžni izpolniti svoje pogodbene obveznosti. Na to morebitna opustitev javnega razpisa nima vpliva in torej ni razlog, ki bi lahko vplival na pravilnost odločbe pritožbenega sodišča. 12. Ker je tožena stranka z revizijo propadla, mora sama nositi svoje revizijske stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP in prvi odstavek 154. člena ZPP smiselno).

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sodba I Cpg 1471/2010
• VSL sklep I Cpg 544/2012
• VSL sodba II Cp 3152/2013