<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

Sodba in sklep III Ips 97/2006

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2006:III.IPS.97.2006
Evidenčna številka:VS40934
Datum odločbe:22.08.2006
Področje:PRAVO DRUŽB - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:odsvojitev (enotnega) poslovnega deleža - predkupna pravica družbenikov - enotno sosporništvo

Jedro

ZGD je v 416. členu urejal predkupno pravico družbenikov kot obliko zakonite predkupne pravice pri nakupu poslovnega deleža, ki pa ni bila določena kogentno, s tem da so se za zakonito predkupno pravico glede na četrti odstavek 533. člena ZOR smiselno uporabljala pravila o prodaji s predkupno pravico (iz njegovega 527. - 533. člena). Tako se je smiselno uporabljalo tudi pravilo iz prvega odstavka 532. člena ZOR, po katerem je lahko predkupni upravičenec, ki ni bil obveščen o nameravani prodaji poslovnega deleža in o njenih pogojih, zahteval razveljavitev prenosa in da se poslovni delež pod enakimi pogoji proda njemu.

Pri toženkah gre za imetnike enotnega poslovnega deleža, katerih predkupna pravica je (po prvem odstavku 415. člena ZGD) skupna, in s tem za enotne sospornike (po 196. členu ZPP), zoper katere se lahko izda sodba na podlagi pripoznave le, če vse priznajo zahtevek. Pravdna stranka so sicer vsi enotni sosporniki skupaj, vendar pa so njihova procesna dejanja lahko različna. Zato v primeru nasprotovanja med njihovimi dejanji velja najkoristnejše dejanje, kar je treba v vsakem konkretnem primeru presoditi glede na končni cilj v pravdi. Tožene stranke težijo k zavrnilni sodbi. To velja tudi za enotne sospornike na pasivni strani, pri katerih je koristnejše ugovarjanje zahtevku kot pripoznava, saj je njihov končni cilj zavrnilna sodba.

Izrek

1. Revizija se zavrne.

2. Tožeča stranka sama krije stroške revizije.

3. Tožeča stranka je dolžna prvi toženki povrniti 784.000,00 SIT stroškov revizijskega odgovora z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22.8.2006 do plačila.

Obrazložitev

(1) Okrožno sodišče v Novem mestu (sodišče prve stopnje) je z uvodoma navedeno odločbo v delu, ki je pomemben za odločitev o reviziji, zavrnilo primarni tožbeni zahtevek na ugotovitev neveljavnosti izjav o uveljavljanju predkupne pravice, sprejema izjav s strani prve in druge toženke ter sklenitve pogodbe o prodaji in nakupu poslovnih deležev v družbi A. d.o.o. N. med prvo in drugo toženko ter tretjo do dvainpetdeseto toženko (II.1. točka izreka), na razveljavitev sklenjene pogodbe (II.2. točka izreka), na sklenitev pogodbe med prvo in drugo toženko ter tožečo stranko (II.3. točka izreka), na razveljavitev sklepov skupščine družbe A. d.o.o. N. o spremembi družbene pogodbe in o sprejemu njenega čistopisa (II.4. točka izreka). Zavrnilo je tudi prvi podredni zahtevek na ugotovitev ničnosti in pravne neučinkovitosti pogodbe o prodaji in nakupu poslovnih deležev v družbi A. d.o.o. N. med prvo in drugo toženko ter tretjo do dvainpetdeseto toženko (III. točka izreka), medtem ko je ugodilo drugemu podrednemu zahtevku in prvi toženki naložilo, da tožeči stranki vrne varščino v znesku 15,000.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 3. 2001 do plačila (IV. točka izreka). Istočasno je zavrglo tožbo glede prvega podrednega zahtevka na sklenitev pogodbe med prvo in drugo toženko ter tožečo stranko in na razveljavitev sklepov skupščine družbe A. d.o.o. N. o spremembi družbene pogodbe ter o sprejemu njenega čistopisa (III. točka izreka). Pri tem je tožeči stranki naložilo, da prvi in drugi toženki povrne 1,706.402,46 SIT pravdnih stroškov, tretji do sedeminštirideseti toženki ter devetinštirideseti do dvainpetdeseti toženki pa 3,429.650,20 SIT pravdnih stroškov, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 5. 2002 do plačila.

(2) Višje sodišče v Ljubljani (sodišče druge stopnje) je z uvodoma navedeno odločbo v delu, ki je pomemben za revizijo, zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo odločbo sodišča prve stopnje glede II. in III. točke izreka (1. točka izreka), medtem ko je ugodilo pritožbi prve toženke in sodbo sodišča druge stopnje glede IV. točke izreka spremenilo tako, da je v celoti zavrnilo drugi podredni zahtevek (pravnomočno je bil namreč že zavrnjen za zakonske zamudne obresti od 15,000.000,00 SIT od 8. 11. 2000 do 19. 3. 2001) - 2. točka izreka. Spremenilo pa je tudi višino stroškov, ki jih je priznalo prvi in drugi toženki, in sicer jih je odmerilo v znesku 1,745.080,00 SIT (2. točka izreka). Pri tem je tožeči stranki naložilo, da prvi toženki povrne 521.500,00 SIT pritožbenih stroškov (3. točka izreka), medtem ko je tožeča stranka morala sama kriti stroške pritožbe (4. točka izreka), prva in druga toženka ter tretja do dvainpetdeseta toženka (razen oseminštiridesete) pa same stroške pritožbenega odgovora (5. točka izreka).

(3) Tožeča stranka je proti odločbi sodišča druge stopnje vložila revizijo zaradi bistvenih postopkovnih kršitev in zmotne uporabe materialnega prava. V izpodbijanem delu je predlagala razveljavitev odločb sodišč druge in prve stopnje. Pri tem je priglasila revizijske stroške.

(4) Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženkam, ki pa, razen prve toženke, nanjo niso odgovorile. Slednja je prerekala navedbe tožeče stranke in predlagala zavrnitev njene revizije kot neutemeljene. Pri tem je priglasila stroške revizijskega odgovora z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje odločbe revizijskega sodišča do njihovega plačila.

Podatki sodnega registra glede tožeče stranke (5) Iz podatkov sodnega registra Okrožnega sodišča v Novem mestu ... izhaja, da je bila tožeča stranka izbrisana zaradi prenosa sedeža (na podlagi sklepa z dne 6. 12. 2004, opr. št. Srg 2004/00743). Sedaj je kot N. d.o.o. L. vpisana pri Okrožnem sodišču v Ljubljani ... Torej je lahko pravdna stranka.

Podatki sodnega registra glede prve toženke (6) V odgovoru na revizijo se je prva toženka označila kot "D.S.U. družba za svetovanje in upravljanje d.o.o. Ljubljana.". V zvezi s tem iz podatkov sodnega registra Okrožnega sodišča v Ljubljani ... izhaja, da je bila prvotna prva toženka "Slovenska razvojna družba d.d. Ljubljana" na podlagi sklepa skupščine (z dne 22.3.2004) in na predlog likvidacijskega upravitelja (z dne 22.6.2004) dne 24.9.2004 izbrisana iz sodnega registra. Iz drugega odstavka 3. člena Zakona o prenosu pooblastil, pravic in obveznosti Slovenske razvojne družbe in o prenehanju Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo (ZPPSRD), ki je začel veljati dne 7.5.2004, pa izhaja, da je D.S.U. družba za svetovanje in upravljanje d.o.o. Ljubljana kot pravna naslednica Slovenske razvojne družbe z dnem uveljavitve tega zakona vstopila v vse pravdne in druge sodne postopke, v katerih je bila Slovenska razvojna družba stranka v postopku.

(7) Postopek glede prve toženke je bil sicer prekinjen (po 3. točki prvega odstavka 205. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)) med revizijskim postopkom, vendar pa se je prekinjeni postopek nadaljeval (po prvem odstavku 208. člena ZPP) z vložitvijo odgovora na revizijo. Zato (čeprav nista bila izdana deklaratorna sklepa o prekinitvi in o nadaljevanju postopka) ni bilo ovire za izdajo predmetne odločbe zoper D.S.U. družba za svetovanje in upravljanje d.o.o. Ljubljana.

Podatki sodnega registra glede druge toženke (8) Iz podatkov sodnega registra Okrožnega sodišča v Ljubljani ... izhaja, da je bila druga toženka izbrisana zaradi pripojitve k družbi G. d.o.o. L. ..., na podlagi pogodbe in soglasja obeh skupščin z dne 17.1.2002 (na podlagi sklepov z dne 27.2.2002, opr. št. Srg 2002/01954 in Srg 2002/01141).

(9) Pripojitev se opravi s prenosom celotnega premoženja ene družbe (prevzete družbe) na drugo družbo (prevzemno družbo) - 456. člen v zvezi z drugim odstavkom 511. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD). Prevzeta družba z združitvijo (pripojitvijo) preneha, ne da bi bila prej opravljena njena likvidacija (456. člen v zvezi s četrtim odstavkom 511. člena ZGD). Z združitvijo (pripojitvijo) preide na prevzemno družbo vse premoženje ter pravice in obveznosti prevzete družbe, s tem da prevzemna družba kot univerzalna pravna naslednica vstopi v vsa pravna razmerja, katerih subjekt je bila prevzeta družba (456. člen v zvezi s šestim odstavkom 511. člena ZGD).

(10) Postopek glede druge toženke je bil torej prekinjen (po 3. točki prvega odstavka 205. člena ZPP) pred izdajo odločbe pritožbenega sodišča dne 22.6.2004. Vendar pa so bila pred prekinitvijo postopka v pritožbenem postopku opravljena že vsa procesna dejanja oziroma so potekli vsi roki zanje. Zato ni bilo ovir za izdajo sodbe sodišče druge stopnje (opr. št. I Cpg 1006/2002). Pri izdaji odločbe (na seji senata) gre namreč za izključno procesno dejanje samo sodišča (glej razlogovanje Vrhovnega sodišča v sodbi z dne 4.12.1998, opr. št. III Ips 41/97). Sicer pa se je prekinjeni postopek nadaljeval (po prvem odstavku 208. člena ZPP), ko ga je (po pozivu sodišča) prevzela družba G. d.o.o. L.. Zato (čeprav nista bila izdana deklaratorna sklepa o prekinitvi in o nadaljevanju postopka) ni bilo ovire za izdajo predmetne odločbe zoper G. d.o.o. L.

Revizija ni utemeljena.

Bistveni elementi dejanskega stanja, ki je bilo podlaga materialnopravni odločitvi sodišč prve in druge stopnje (ter na katerega je revizijsko sodišče vezano):

(11) Slovenska razvojna družba (prva toženka), A. L. d.o.o. (druga toženka) ter zaposleni in bivši zaposleni družbe A. d.o.o. N.(tretja do dvainpetdeseta toženka), tudi B. J., V. B. in Z. K., so bili na podlagi družbene pogodbe z dne 21.10.1999, opr. št. SV 1253/99, družbeniki družbe A. d.o.o. N., s tem da so bili zaposleni in bivši zaposleni družbe A. d.o.o. N. imetniki enotnega poslovnega deleža. Družbena pogodba je v 10. členu določala, da "imajo družbeniki predkupno pravico v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah" in da "je predkupno pravico mogoče uveljavljati le v primeru, da se uveljavlja za celoten poslovni delež, ki je predmet prodaje". Prvi dve toženki sta obvestili predkupne upravičence, da nameravata prodati svoja poslovna deleža, in sicer prva toženka 58,46%-ni, druga toženka pa 28,30%-ni. J., B. in K. so pravočasno in pravilno uveljavljali predkupno pravico ter vplačali varščino, vendar pa (zaradi domnevnih kršitev in nepravilnosti v izvedbi ponudbenega postopka) za razliko od ostalih predkupnih upravičencev niso podpisali pogodbe o prodaji in nakupu poslovnih deležev v družbi A. d.o.o. L. Zato pa so vsak svoj poslovni delež brezplačno prenesli na T. d.o.o. N. (tožnico). Zatem (dne 23. 2. 2001) je bila na skupščini družbe A. d.o.o. N. m. sprejeta sprememba družbene pogodbe z ukinitvijo predkupne pravice iz njenega 10. člena. Sicer pa so J., B. in K. dne 21.6.2002 sklenili nove pogodbe o prenosu poslovnih deležev na tožnico.

(12) Glede primarnega tožbenega zahtevka:

S sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu z dne 10.10.2001, opr. št. Pg 120/2001 (v zvezi z odločbo Višjega sodišča v Ljubljani z dne 21.3.2002, opr. št. I Cpg 1413/2001, in sklepom Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 27.11.2003, opr. št. III Ips 13/2003) je bilo pravnomočno odločeno, da so pogodbe o brezplačni odsvojitvi z dne 7.3.2001, s katerimi so J., B. in K. prenesli svoje poslovne deleže v družbi A. d.o.o. N. na tožečo stranko, nične.

(13) Glede prvega podrednega zahtevka:

Vsi družbeniki kot predkupni upravičenci so bili v enakopravnem položaju, saj je vsak od njih prejel obvestilo oziroma ponudbo in je lahko vsak samostojno odločil o uveljavljanju predkupne pravice oziroma o nakupu poslovnega deleža. Vsi podpisniki, pooblaščenci toženk, so imeli ustrezna pooblastila, potrjena s strani notarja. Ni dokazano, da sta prodajalki hoteli izigrati preostale družbenike in se izogniti javni prodaji. Ker ni šlo za prodajo državnega premoženja (nepremičnin, premičnin in kapitalskih naložb), javna prodaja ni bila obvezna. Primarni tožbeni zahtevek in prvi podredni zahtevek sta identična v zahtevku na sklenitev pogodbe in na razveljavitev sklepov skupščine.

(14) Glede drugega podrednega zahtevka:

Varščino, vsak po 5,000.000,00 SIT, so dne 8.11.2002 plačali B. J., V. B. in Z. K., ne pa tožeča stranka, ki tudi ni dokazala, da bi ji družbeniki družbe A. d.o.o. N. odstopili svoje terjatve na vrnitev varščine.

Materialnopravni razlogi sodišč prve in druge stopnje:

(15) Glede primarnega tožbenega zahtevka:

Tožeča stranka glede na pravnomočno odločbo sodišča, s katero je bila ugotovljena ničnost pogodb, s katerimi naj bi ji prvotni družbeniki družbe A. d.o.o. N. odstopili svoj poslovni delež, ni aktivno legitimirana za uveljavljanje primarnega tožbenega zahtevka. Tega stanja ne more sanirati s tem, da je v ta namen naknadno sklenila identične nove pogodbe.

(16) Glede prvega podrednega zahtevka:

Pogodba o prodaji in nakupu poslovnih deležev v družbi A. d.o.o. N. (z dne 7. 12. 2000, opr. št. SV 2931/2000), ki so jo sklenile prva in druga toženka kot prodajalki ter tretja do dvainpetdeseta toženka kot kupke, ni bila sklenjena v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi ali moralo. Pogodba tudi ni bila sklenjena v nasprotju s takrat veljavno privatizacijsko zakonodajo. Noben predpis ni prvi in drugi toženki kot prodajalkama določal obveznega načina prodaje poslovnega deleža. O zahtevku na sklenitev pogodbe o prodaji in nakupu poslovnih deležev v družbi A. d.o.o. N. ter o razveljavitvi njenih skupščinskih sklepov pa je bilo odločeno že po primarnem tožbenem zahtevku, zato je bilo treba tožbo v tem delu zavreči.

(17) Glede drugega podrednega zahtevka:

Tožeča stranka je zgolj zatrjevala, ne pa tudi izkazala, da je pridobila upravičenje na vrnitev varščine. Torej ni aktivno legitimirana za uveljavljanje tega zahtevka.

Razlogi Vrhovnega sodišča o neutemeljenosti revizije:

(18) Glede primarnega tožbenega zahtevka v zvezi s predkupno pravico:

(18.1) Tožeča stranka je s tožbo zahtevala ugotovitev neveljavnosti izjav o uveljavljanju predkupne pravice, sprejema izjav s strani prve in druge toženke ter sklenitve pogodbe o prodaji in nakupu poslovnega deleža v družbi A. d.o.o. N. med prvo in drugo toženko ter tretjo do dvainpetdeseto toženko; razveljavitev navedene pogodbe; sklenitev pogodbe (pod enakimi pogoji) s prvo in drugo toženko.

(18.2) Družbena pogodba družbe A. d.o.o. N. z dne 21.10.1999, opr. št... (družbena pogodba), je v 10. členu določala, da "imajo družbeniki predkupno pravico v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah". Takrat veljavni Zakon o gospodarskih družbah (ZGD) pa je v 416. členu urejal predkupno pravico družbenikov kot obliko zakonite predkupne pravice pri nakupu poslovnega deleža, ki pa ni bila določena kogentno, s tem da so se za zakonito predkupno pravico glede na četrti odstavek 533. člena takrat veljavnega Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) smiselno uporabljala pravila o prodaji s predkupno pravico (iz njegovega 527. - 533. člena). Tako se je smiselno uporabljalo tudi pravilo iz prvega odstavka 532. člena ZOR, po katerem je lahko predkupni upravičenec, ki ni bil obveščen o nameravani prodaji poslovnega deleža in o njenih pogojih, zahteval razveljavitev prenosa in da se poslovni delež pod enakimi pogoji proda njemu.

(18.3) Iz besedila četrtega odstavka 416. člena takrat veljavnega ZGD izhaja, da so imeli pri nakupu poslovnega deleža družbeniki prednost pred drugimi osebami, da so bili torej predkupni upravičenci družbeniki. To pa so bili B. J., V. B. in Z. K., ne pa tožeča stranka. Upoštevati je namreč treba, da je bil v konkretnem primeru rok za uveljavljanje predkupnega upravičenja (iz petega odstavka 416. člena ZGD) en mesec od prejema obvestila (dopisa z dne 28. 9. 2000); da so J., B. in K. brezplačno odsvojili svoje poslovne deleže tožeči stranki dne 7.3.2001; da je bilo za vse te tri pogodbe pravnomočno ugotovljeno, da so nične; da so bile nove pogodbe o prenosu poslovnih deležev na tožnico sklenjene dne 21.6.2002 (kar je po izdaji odločbe sodišča prve stopnje).

(18.4) S sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu z dne 10.10.2001, opr. št. Pg 120/2001 (v zvezi z odločbo Višjega sodišča v Ljubljani z dne 21.3.2002, opr. št. I Cpg 1413/2001, in sklepom Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 27.11.2003, opr. št. III Ips 13/2003) je bilo pravnomočno odločeno, da so pogodbe o brezplačni odsvojitvi z dne 7.3.2001, s katerimi so J., B. in K. prenesli svoje poslovne deleže v družbi A. d.o.o. N. na tožečo stranko, nične. Ker tožeča stranka torej ni pridobila članskega statusa, njena zahteva po sodnem varstvu predkupne pravice ni utemeljena. Zato ni pravno pomembna pravna razlaga, ki jo je glede 'pravne prometnosti poslovnih deležev' v Podjetju in delu, št. 5/2001, str. 698, podal mag. Saša Prelič.

(18.5) Ker tožeča stranka ni pridobila članskega statusa v A. d.o.o. N., je tudi brezpredmetno njeno sklicevanje na pravni mnenji občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, sprejeti v zvezi s sklepom istega sodišča z dne 5.12.1991, opr. št. II Ips 312/91, in v zvezi s sklepom istega sodišča z dne 11.3.1992, opr. št. II Ips 483/91, objavljeni v Poročilu o sodni praksi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, št. I/92, na str. 17 (3.) in na str. 19 (4.), ter na sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 14.6.2001, opr. št. III Ips 116/2000. Ker tožeča stranka ni bila predkupna upravičenka, namreč ni pravno pomembno, da predkupnemu upravičencu v primeru morebitne kršitve njegove predkupne pravice in njenega uveljavljanja s tožbenim zahtevkom na razveljavitev pogodbe in sklenitev pogodbe z njim ni treba hkrati plačati kupnine ali je položiti pri sodišču. Prav tako pa ni pravno pomembna predložitev prvovrstne garancije na prvi poziv (brez odložnega pogoja) za plačilo kupnine za poslovna deleža prve in druge toženke.

(18.6) Sicer pa so bili B. J., V. B. in Z. K. skupaj s tretjo do dvainpetdeseto toženko imetniki enotnega (13,24%-nega) poslovnega deleža, kar pomeni, da so lahko s tem poslovnim deležem razpolagali le vsi imetniki (zaposleni in bivši zaposleni družbe A. d.o.o. N.) skupno oziroma da je bil lahko predmet odsvojitve le njihov delež kot celota.

(18.7) Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP). Zato ni upoštevno drugačno ali dodatno pojasnjevanje dejstev in okoliščin spornega razmerja, ugotovljenih s strani nižjih sodišč, niti predložitev novih dokazov (izven okvira 372. člena ZPP), s tem da nasprotovanja dokazni oceni sodišča ni mogoče enačiti s protispisnostjo (iz 14. točke drugega odstavka 339. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 370. člena ZPP).

(19) Glede primarnega tožbenega zahtevka v zvezi s spremembo družbene pogodbe:

(19.1) Tožeča stranka je s tožbo zahtevala razveljavitev sklepov skupščine družbe A. d.o.o. N. o spremembi družbene pogodbe in o sprejemu njenega čistopisa.

(19.2) Iz besedila prvega odstavka 364. člena (v zvezi s 456. členom) takrat veljavnega ZGD izhaja, da je lahko vsak družbenik izpodbijal vsak sklep skupščine, ki je nasprotoval temeljnim ciljem družbe ali dobrim poslovnim običajem in je meril na oškodovanje interesov vsaj enega družbenika ali interesov družbe.

(19.3) Vendar pa tožeča stranka ni imela članskega statusa ob sprejemu spornih skupščinskih sklepov (dne 23.2.2001) - glej 18.3. točko predmetne obrazložitve. Zato ni upravičena do njihove razveljavitve oziroma sodno uveljavljanje izpodbojnosti ni utemeljeno.

(19.4) Ker tožeča stranka ni bila predkupna upravičenka, ni pravno pomembno, kako se je dejansko vročala ponudba za nakup poslovnih deležev prve in druge toženke. Sicer pa tožeča stranka morebitne kršitve tretjega odstavka 140. člena ZPP v postopku pred sodiščem prve stopnje ni uveljavljala v pritožbenem postopku, da bi morebiti lahko bila upošteven revizijski razlog (iz 2. točke prvega odstavka 370. člena ZPP).

(19.5) Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP). Zato ni upoštevno drugačno ali dodatno pojasnjevanje razlogov za izpodbojnost spornih skupščinskih sklepov, s tem da drugačne dokazne ocene tožeče stranke (glede sprejema ponudb za nakup poslovnih deležev prve in druge toženke) ni mogoče uveljaviti kot absolutne bistvene postopkovne kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 370. člena ZPP.

(20) Glede prvega podrednega zahtevka:

(20.1) Tožeča stranka je s tožbo zahtevala ugotovitev ničnosti in pravne neučinkovitosti pogodbe o prodaji in nakupu poslovnih deležev v družbi A. d.o.o. N. med prvo in drugo toženko ter tretjo do dvainpetdeseto toženko.

(20.2) Nižji sodišči sta na podlagi ugotovljenih in preizkušenih dejstev pravilno zaključili, da so J., B. in K. imeli možnost pod enakimi pogoji kot tretja do dvainpetdeseta toženka uveljavljati predkupno pravico pri nakupu poslovnega deleža prve in druge toženke (četrti odstavek 416. člena ZGD), ki pa je niso izkoristili; da je bila sporna pogodba o prodaji in nakupu poslovnih deležev prve in druge toženke izdelana v obliki notarskega zapisa (tretji odstavek 416. člena ZGD); da sta bili predmet in podlaga te pogodbe dopustna (49. in 52. člen ZOR). Vrhovno sodišče sprejema njune materialnopravne razloge, zato njune obrazložitve ne ponavlja.

(20.3) Navedeno (glej 20.2. točko predmetne obrazložitve) velja tudi za očitek o nepravilni prodaji "državnega premoženja", v nasprotju s "privatizacijsko zakonodajo", posledično pa v nasprotju z 10. členom ZOR. Sicer pa so s tem v zvezi revizijske navedbe tožeče stranke o "izigravanju enakopravnosti kupcev, favoriziranju posameznikov, omogočanju prepozne oddaje izjav o sprejemu ponudb in izigravanju korporacijskih pravic" presplošne, da bi terjale odgovor revizijskega sodišča.

(20.4) Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP). Zato ni upoštevno drugačno ali dodatno pojasnjevanje razlogov za ničnost pogodbe o prodaji in nakupu poslovnih deležev prve in druge toženke s strani tretje do dvainpetdesete toženke.

(20.5) Tožeča stranka je s tožbo zahtevala tudi sklenitev pogodbe med prvo in drugo toženko ter tožečo stranko in razveljavitev sklepov skupščine družbe A. d.o.o. N. o spremembi družbene pogodbe ter o sprejemu njenega čistopisa.

(20.6) Tožeča stranka je uveljavljala več zahtevkov (ki so v medsebojni zvezi) tako, da naj sodišče ugodi naslednjemu zahtevku, če spozna, da tisti zahtevek, ki ga je uveljavljala pred njim, ni utemeljen (tretji odstavek 182. člena ZPP). Pri tem je tudi kot prvi podredni zahtevek uveljavljala več zahtevkov zoper isto toženo stranko. Vendar pa sta zahtevka na sklenitev pogodbe med prvo in drugo toženko ter tožečo stranko in na razveljavitev spornih skupščinskih sklepov, ki ju je uveljavljala podredno, ista kot zahtevka, ki ju je uveljavljala primarno. Zato je sodišče prve stopnje tožbo v tem delu pravilno zavrglo (tretji odstavek 189. člena ZPP), sodišče druge stopnje pa njegovo odločitev pravilno potrdilo.

(21) Glede drugega podrednega zahtevka:

(21.1) Tožeča stranka je s tožbo zahtevala vrnitev varščine v znesku 15,000.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 11. 2000 do plačila, s tem da je bil obrestni zahtevek za čas od 8. 11. 2000 do 19. 3. 2001 pravnomočno zavrnjen.

(21.2) Tožeča stranka je sicer zatrjevala, da so se z J., B. in K. strinjali, da se varščina vrne kateremukoli od njih. Terjatev naj bi namreč odstopili drug drugemu v izterjavo, s tem da naj bi izpolnitev posameznemu od njih sprejeli kot izpolnitev vsakemu osebno. Vendar pa to še ne zadošča za materialnopravni zaključek, da je tožeča stranka pridobila aktivno legitimacijo za zahtevek na vrnitev varščine. Tožena stranka namreč pred sodiščem med postopkom ni priznala takšne ureditve njihovega notranjega razmerja, tožeča stranka (ki je nosila dokazno breme za svoje trditve) pa je ni izkazala.

(22) Glede pripoznave:

Tožeča stranka se je sklicevala na pripoznavo (celotnega) tožbenega zahtevka s strani oseminštiridesete toženke, vendar neutemeljeno, saj gre pri tretje do dvainpetdeseti toženki (tako kot pri J., B. in K.) za imetnike enotnega poslovnega deleža, katerih predkupna pravica je (po prvem odstavku 415. člena takrat veljavnega ZGD) skupna (glej tudi 18.6. točko predmetne obrazložitve), in s tem za enotne sospornike (po 196. členu ZPP), zoper katere se lahko izda sodba na podlagi pripoznave le, če vsi pripoznajo zahtevek. Pravdna stranka so sicer vsi enotni sosporniki skupaj, vendar pa so njihova procesna dejanja lahko različna. Zato v primeru nasprotovanja med njihovimi dejanji velja najkoristnejše dejanje, kar je treba v vsakem konkretnem primeru presoditi glede na končni cilj v pravdi. Tožene stranke težijo k zavrnilni sodbi. To velja tudi za enotne sospornike na pasivni strani, pri katerih je koristnejše ugovarjanje zahtevku kot pripoznava, saj je njihov končni cilj zavrnilna sodba.

Odločitev (23) S tem je revizijsko sodišče odgovorilo na revizijske navedbe odločilnega pomena. Ker se razloga, zaradi katerih je bila vložena, nista izkazala za utemeljena, in ker tudi sicer ni zasledilo zmotne uporabe materialnega prava, je revizijo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen in četrti odstavek 384. člena ZPP) - 1. točka izreka.

Stroški (24) Posledično je sklenilo, da tožeča stranka sama krije revizijske stroške (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP) - 2. točka izreka.

(25) Istočasno je revizijsko sodišče sklenilo, da je tožeča stranka prvi toženki dolžna povrniti 784.000,00 SIT stroškov njenega revizijskega odgovora z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 6. 2006 do plačila (3. točka izreka). Gre za 495.000,00 SIT stroškov sestave odgovora na revizijo (po tarifni št. 21/3 posebnega dela Odvetniške tarife) z 20% davkom na dodano vrednost v znesku 99.000,00 SIT in za 190.000,00 SIT stroškov sodnih taks za odgovor na revizijo (po tarifni številki 1/2 taksne tarife Zakona o sodnih taksah).


Zveza:

ZGD člen 415, 415/1, 416, 416/4.ZOR člen 532, 532/1.ZPP člen 196.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zMTgyMw==