Sklep III R 19/2006

Jedro

Delodajalec je plačeval nadomestilo plače, ker je bil delavec začasno zadržan od dela zaradi bolezni. S tožbo je zahteval povrnitev nadomestila od Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Za odločanje v takšnem sporu je pristojno civilno sodišče splošne pristojnosti.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Delavcu tožeče stranke, ki je gospodarska družba, je tožeča stranka mesečno izplačevala nadomestilo plače. Izplačevala ga je zato, ker je bil njen delavec začasno zadržan od dela zaradi bolezni. Ko je tožeča stranka zahtevala povrnitev nadomestila plače od tožene stranke, je le-ta zahtevo delno zavrnila. 2. Tožeča stranka je vložila tožbo, s katero je uveljavljala zavrnjeni del svojih zahtevkov. S pripravljalno vlogo z dne 20. 1. 2005 je tožbo še razširila, tako da zahteva 15 različnih zneskov, pri čemer naj bi prvi zapadel v plačilo 15. 8. 2003, zadnji pa 15. 12. 2004. Podrejeno uveljavlja iste zahtevke še od Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. 3. Tožba je bila vložena na Okrajno sodišče v Ljubljani, ki jo je odstopilo Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Okrožno sodišče v Ljubljani meni, da je za odločanje v tej zadevi pristojno upravno sodišče. Zahtevek tožeče stranke se po njegovem mnenju nanaša na povračilo nadomestila. Glede tega nadomestila bi tožena stranka morala izdati upravno odločbo. Po 85. členu Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju se uporablja za postopek, v katerem se odloča o pravicah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, Zakon o upravnem postopku. Ker je po mnenju Okrožnega sodišča sodno varstvo zagotovljeno po Zakonu o upravnem sporu, bi o zadevi moralo odločati upravno sodišče. 4. V predloženi zadevi gre za spor med delodajalcem in nosilcem obveznega zdravstvenega zavarovanja. V tem sporu delodajalec zahteva povrnitev (regres) tistih zneskov, ki jih je plačal svojemu delavcu. 5. O pristojnosti v vsebinsko enaki zadevi je Vrhovno sodišče že odločilo v zvezi z Zakonom o delovnih in socialnih sodiščih iz leta 1994 (zadeva z opr. št. VIII R 16/2001). Ker so veljavne določbe o pristojnosti socialnih sodišč zelo podobne določbam o pristojnosti v Zakonu o delovnih in socialnih sodiščih iz leta 1994 (5. člen), se je mogoče na to sodno prakso nasloniti tudi sedaj, ko to področje ureja Zakon o delovnih in socialnih sodiščih iz leta 2004 (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004). 6. Če bi šlo za spor o pravici do in iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, bi bilo pristojno socialno sodišče (2. točka prvega odstavka 7. člena ZDSS-1) in ne upravno sodišče. Vendar se v predloženem primeru spor ne vodi o pravici do in iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ni namreč tožeča stranka tista, ki je obvezno zdravstveno zavarovana. Dajatvenega zahtevka iz pravice do obveznega zdravstvenega zavarovanja torej sploh ne more uveljavljati. Tožeča stranka je zgolj v položaju delodajalca obvezno zdravstveno zavarovanega delojemalca. Postopek odločanja o delojemalčevi pravici do dajatev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja je lahko vsebinsko povezan s sporom delodajalca zoper nosilca zdravstvenega zavarovanja. Lahko je na primer predhodno vprašanje. Vendar to ne vpliva na pravno naravo zahtevka delodajalca do tožene stranke kot nosilca obveznega zdravstvenega zavarovanja in ne vpliva na sodno pristojnost. Prav tako ni mogoče sklepati iz predpisane uporabe upravnega postopka pri določitvi pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, da je zato podana pristojnost upravnega sodišča. V upravnem sporu bi se lahko kvečjemu odločalo o delavčevih (zavarovančevih), ne delodajalčevih zahtevkih, in še to le, kolikor ni podana pristojnost socialnega sodišča. Ta spor pa se ne vodi glede delavčevih pravic. Zato je tudi vseeno, katera vrsta postopka se uporablja za določitev zavarovančevih pravic. 7. Spori med gospodarsko družbo in zavodom za plačilo denarne terjatve so praviloma gospodarski spori (1. točka prvega odstavka 481. člena ZPP), in torej v pristojnosti okrožnega sodišča (3. točka pod II prvega odstavka 101. člena Zakona o sodiščih). Izjema velja le, če je določena vrsta zadeve izrecno izvzeta iz pristojnosti sodišča splošne pristojnosti (drugi odstavek 97. člena Zakona o sodiščih). Velja torej domneva pristojnosti sodišča splošne pristojnosti. Ker, kot je bilo obrazloženo, v tej zadevi ni podana pristojnost niti upravnega, niti socialnega sodišča, bo v tej zadevi odločilo okrožno sodišče v Ljublj ani. 8. Vrhovno sodišče je odločilo na podlagi drugega odstavka 25. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 36/2004 - uradno prečiščeno besedilo).

Datum zadnje spremembe:

24.09.2014

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I R 23/2009
• VDSS sklep Pdp 1645/94
• Sklep VIII R 47/2000