Sklep III Ips 45/2005

Jedro

Obresti ne predstavljajo glavnega zahtevka niti, če so izračunane kot glavnica, pod nadaljnjim pogojem, da se uveljavljajo skupaj z glavnim zahtevkom (tako že v odločbi Vrhovnega sodišča RS z opr. št. II Ips 223/2003 in II Ips 360/2003). Razlog je v tem, da predstavlja obrestni zahtevek terjatev, ki je glede svojega nastanka odvisna od glavničnega zahtevka in ne obratno. Zato obrestni zahtevek ne more biti glavni zahtevek, če se uveljavlja skupaj z glavničnim zahtevkom.

Izrek

Revizija se zavrže.

Tožena stranka sama nosi stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

1. Tožeča je s toženo stranko dne 16. 6. 1997 sklenila "Pogodbo o namensko vezanem depozitu št...." Z njo je vezala 3.457.857,00 SIT za čas do 31. 12. 1997. Depozit se je obrestoval, kar je bilo dogovorjeno v 3. členu Pogodbe o namensko vezanem depozitu. V 5. členu navedene pogodbe je bilo dogovorjeno, da banka nakaže obresti "na žiro račun deponenta na dan zapadlosti depozita oz. na dan razrešitve problema hipoteke podjetja P. oz. ob poplačilu obveznosti iz tega naslova po posojilni pogodbi št...."

2. Stranki sta k tej pogodbi sklenili 5 aneksov. V besedilu vseh aneksov je bilo navedeno, da znaša višina depozita 3.457.857,00 SIT. Z vsakim od aneksov je bil dogovorjen nov, kasnejši rok zapadlosti. Z zadnjim, petim aneksom je bilo dogovorjeno, da je datum zapadlosti 5. 1. 2001. Potem tožeča stranka ni več hotela sklepati aneksov in je zahtevala vrnitev depozita in natečenih obresti.

3. Revizija ni dovoljena in se zavrže (490. člen ZPP v povezavi z 377. členom ZPP).

4. V gospodarskem sporu je revizija dovoljena le, če vrednost spornega predmeta znaša več kot 5.000.000,00 SIT. Vrednost spornega predmeta se določa po vrednosti glavnega zahtevka (prvi odstavek 39. člena ZPP). Obresti se torej ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek (drugi odstavek 39. člena ZPP). Takšna je obsežna stalna sodna praksa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Glej npr. odločbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z opr. št. II Ips 67/2001, II Ips 460/2001 in II Ips 557/2001, vse dostopne preko Ius-info ali kakšne druge zbirke sodne prakse).

5. Tožeča stranka je pri toženi stranki položila 3.457.857,00 SIT. Z vsakim od petih aneksov je bil podaljšan rok zapadlosti tega depozita. To je po svoji vsebini pomenilo spremembo 1. člena Pogodbe o namensko vezanem depozitu. 5. člen Pogodbe o namensko vezanem depozitu, ni bil nikoli spremenjen z aneksi. Po 5. členu bi se obresti pripisale šele ob nastopu katerega od treh alternativno predpisanih razlogov, in ne, kot bi sicer bilo mogoče, ob vsakokratnem podaljšanju roka veljavnosti Pogodbe o namensko vezanem depozitu. Glavnica je torej vseskozi ostala enaka, to je 3.457.857,00 SIT. Tožeča stranka je sicer izračunala pogodbene in zamudne obresti do dneva vložitve tožbe in jih prištela glavnici. Oba zneska skupaj sta dosegla 6.297.800,90 SIT in torej presegata revizijsko mejo (490. člen ZPP). Kljub temu revizija ni dovoljena. Obresti ne predstavljajo glavnega zahtevka niti, če so izračunane kot glavnica, pod nadaljnjim pogojem, da se uveljavljajo skupaj z glavnim zahtevkom (tako že v odločbah Vrhovnega sodišča RS z opr. št. II Ips 223/2003 in II Ips 360/2003, obe dostopni preko Ius-info ali kakšne druge zbirke sodne prakse). Razlog je v tem, da predstavlja obrestni zahtevek terjatev, ki je glede svojega nastanka odvisna od glavničnega zahtevka in ne obratno. Zato obrestni zahtevek ne more biti glavni zahtevek, če se uveljavlja skupaj z glavničnim zahtevkom.

6. Vložitev odgovora na revizijo, ki jo je treba ob ustaljeni sodni praksi zaradi prenizke vrednosti spornega predmeta zavreči, ni potrebna. Zato je revizijsko sodišče zavrnilo zahtevek tožene stranke za povrnitev stroškov odgovora na revizijo (prvi odstavek 155. člena ZPP in prvi odstavek 165. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sklep II Ips 63/2004, enako tudi II Ips 15/2004
• Sklep II Ips 514/2003, enako tudi sklep II Ips 264/2002
• Sklep II Ips 137/2003