Sodba G 1/2006

Jedro

Pri družbi za vzajemno zavarovanje (DVZ) gre za posebno organizacijsko obliko, ki je urejena z določbami ZZavar. DVZ je poseben tip družbe, ki ima primesi zadružništva in družbeništva, podobnega kot v gospodarskih družbah. Čeprav DVZ ni družba po ZGD, pa jo je po statusnih značilnostih mogoče primerjati z gospodarskimi družbami. Zato se zanjo podredno in smiselno uporabljajo tudi določbe prvega do šestega poglavja prvega dela ZGD (37. člen ZZavar).

Družba opravlja zavarovalne posle za svoje člane po načelu vzajemnosti (prvi odstavek 36. člena ZZavar), kar pomeni, da celotno delovanje družbe temelji na zavesti skupnosti in medsebojne pomoči. Tako družba po svoji naravi predvsem zagotavlja zavarovalno varnost svojim članom. Člani DVZ so do družbe v dvojnem razmerju: članskem, ki ga ureja statut kot korporacijski akt, in zavarovalnem, ki ga ureja zavarovalna pogodba. Statut DVZ ureja statusno-pravne značilnosti družbe, medsebojna članska razmerja med člani družbe in organizacijo upravljanja z družbo.

ZZavar v prvem odstavku 44.a člena določa, da "statut lahko določi, da se kot temeljni kapital DVZ upoštevajo tudi sredstva na računih članov DVZ" (s tem da v drugem odstavku 44.a člena podrobneje določa, pod kakšnimi pogoji se lahko sredstva na računih članov družbe upoštevajo kot temeljni kapital DVZ). Ker je tudi "temeljni kapital" pri kapitalskih družbah razdeljen na deleže, ni videti pomislekov glede statutarne ureditve tožeče stranke, da se na računih članov prikaže njihova udeležba v temeljnem kapitalu DVZ v obliki deleža.

Sicer pa ZZavar v zvezi z varnostnimi rezervami v prvem odstavku 44. člena med drugim določa, da se "če statut ne določa drugače, ustanovni kapital lahko uporabi tudi za oblikovanje varnostnih rezerv" DVZ, v 47. členu pa, da "mora statut določiti način oblikovanja rezerv za kritje izgub iz poslovanja (varnostne rezerve), vrsto premij (prispevkov), ki se letno uporabijo za oblikovanje varnostnih rezerv, in najnižjo višino, ki jo morajo dosegati varnostne rezerve". Varnostne rezerve se praviloma oblikujejo iz dobička po letnem obračunu, ki je namensko izločen, medtem ko se v tožeči stranki glede na njene statutarne določbe lahko oblikujejo tudi iz ustanovnega kapitala, pri čemer pa ni videti, da bi bilo evidentiranje sredstev na (osebnih) računih članov družbe, namenjenih za oblikovanje varnostnih rezerv, in to v obliki deleža, samo po sebi v nasprotju z navedenimi zakonskimi določbami oziroma da bi sporni delež odstopal od opredelitve deleža kot pravnega pojma, ki označuje skupnost pravic in obveznosti, ki jih ima ustanovitelj (član družbe) na temelju vplačanih sredstev (vložka).

Ker je oblikovanje osebnega računa, na katerem so sredstva člana, vezano na članstvo v DVZ, ni videti zakonske podlage za oblikovanje osebnega računa tožeče stranke.

Izrek

1. Tožbi se delno ugodi ter se odločba Agencije za zavarovalni nadzor, št. 30200-1726/05 z 29. 12. 2005, in odredba Agencije za zavarovalni nadzor, št. 30200-1676/05 z dne 15. 12. 2005, v delu, ki zadeva kršitev iz 1.1. točke izreka odredbe o odpravi kršitev, odpravita.

2. Tožba se v preostalem delu (to je v delu, ki zadeva kršitve iz 1.2.-1.5. točke izreka odredbe o odpravi kršitev, in v delu, ki se nanaša na 2. točko izreka iste odredbe) zavrne.

Obrazložitev

(1) Tožena stranka je pri opravljanju nadzora nad tožečo stranko ugotovila, da naj bi ta v določbah 53. člena, 53.a člena, 53.b člena, 60.a člena, 60.b člena in 62. člena statuta, opr. št. SV-1147/05 z dne 12. 10. 2005, kršila določbe 44.a člena, 47. člena in petega odstavka 58. člena ZZavar. Zato je z uvodoma navedeno odredbo odredila odpravo ugotovljenih kršitev, medtem ko je z uvodoma navedeno odločbo kot neutemeljen zavrnila ugovor tožeče stranke proti odredbi o odpravi kršitev.

(2) Tožeča stranka je v postopku sodnega varstva s tožbo v upravnem sporu prvenstveno zahtevala, da se odpravi odločba tožene, da se ugodi njenemu ugovoru in da se razveljavi odredba tožene stranke; podredno pa, da se odpravi odločba tožene stranke. Uveljavljala je razloge iz 1. do 3. točke prvega odstavka 25. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) v zvezi z drugim odstavkom 281. člena ZZavar.

(3) Tožba je bila vročena Državnemu pravobranilstvu Republike Slovenije, ki je kot zastopnik javnega interesa prijavilo udeležbo v postopku (redna št. 6), in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila (redna št. 9). Stranki sta svoja pravna naziranja dodatno pojasnili v pripravljalnih vlogah (redni št. 11 in 13).

Tožba je delno utemeljena.

(4) Iz podatkov sodnega registra Okrožnega sodišča v Ljubljani (matična št. ..., vložna št. ...) in iz statuta tožeče stranke izhaja, da je ustanovitelj V. d. v. z. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in da je V. d. v. z. ustanovljena na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 29/98). To izhaja tudi iz obrazložitve sklepa UPRS, U 81/2003-13 z dne 22.1.2003.

(5) Pri družbi za vzajemno zavarovanje (DVZ) gre za posebno organizacijsko obliko, ki je urejena z določbami ZZavar. DVZ je poseben tip družbe, ki ima primesi zadružništva in družbeništva, podobnega kot v gospodarskih družbah. Čeprav DVZ ni družba po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD), pa jo je po statusnih značilnostih mogoče primerjati z gospodarskimi družbami. Zato se zanjo podredno in smiselno uporabljajo tudi določbe prvega do šestega poglavja prvega dela ZGD (37. člen ZZavar).

(6) Družba opravlja zavarovalne posle za svoje člane po načelu vzajemnosti (prvi odstavek 36. člena ZZavar), kar pomeni, da celotno delovanje družbe temelji na zavesti skupnosti in medsebojne pomoči. Tako družba po svoji naravi predvsem zagotavlja zavarovalno varnost svojim članom. Člani DVZ so do družbe v dvojnem razmerju: članskem, ki ga ureja statut kot korporacijski akt, in zavarovalnem, ki ga ureja zavarovalna pogodba. Statut DVZ ureja statusnopravne značilnosti družbe, medsebojna članska razmerja med člani družbe in organizacijo upravljanja z družbo.

(7) Tožena stranka je z izpodbijano odredbo odredila odpravo petih ugotovljenih kršitev (navedenih v 1.1. - 1.5. točki izreka odredbe). Ker tožeča stranka izpodbija ugotovitve tožene stranke za vsako od njih, bo v nadaljevanju obravnavana vsaka ugotovljena kršitev posebej.

(8) Kršitev določb 44.a člena in 47. člena ZZavar naj bi bila v tem, da je v prvem odstavku 53.a člena statuta tožeče stranke določeno, da "ima vsak član V. osebni račun, na katerem je zabeležen delež člana v varnostnih rezervah V.", v prvem odstavku 60.a člena statuta pa, da "so sredstva na osebnih računih, izražena v deležu, varnostna rezerva V." (1.1. točka izreka Odredbe).

(9) ZZavar v prvem odstavku 44.a člena določa, da "statut lahko določi, da se kot temeljni kapital DVZ upoštevajo tudi sredstva na računih članov DVZ" (s tem da v drugem odstavku 44.a člena podrobneje določa, pod kakšnimi pogoji se lahko sredstva na računih članov družbe upoštevajo kot temeljni kapital DVZ). Ker je tudi "temeljni kapital" pri kapitalskih družbah razdeljen na deleže, ni videti pomislekov glede statutarne ureditve tožeče stranke, da se na računih članov prikaže njihova udeležba v temeljnem kapitalu DVZ v obliki deleža.

(10) Sicer pa ZZavar v zvezi z varnostnimi rezervami v prvem odstavku 44. člena med drugim določa, da se, "če statut ne določa drugače, ustanovni kapital lahko uporabi tudi za oblikovanje varnostnih rezerv" DVZ, v 47. členu pa, da "mora statut določiti način oblikovanja rezerv za kritje izgub iz poslovanja (varnostne rezerve), vrsto premij (prispevkov), ki se letno uporabijo za oblikovanje varnostnih rezerv, in najnižjo višino, ki jo morajo dosegati varnostne rezerve". Varnostne rezerve se praviloma oblikujejo iz dobička po letnem obračunu, ki je namensko izločen, medtem ko se v tožeči stranki glede na njene statutarne določbe lahko oblikujejo tudi iz ustanovnega kapitala, pri čemer pa ni videti, da bi bilo evidentiranje sredstev na (osebnih) računih članov družbe, namenjenih za oblikovanje varnostnih rezerv, in to v obliki deleža, samo po sebi v nasprotju z navedenimi zakonskimi določbami oziroma da bi sporni delež odstopal od opredelitve deleža kot pravnega pojma, ki označuje skupnost pravic in obveznosti, ki jih ima ustanovitelj (član družbe) na temelju vplačanih sredstev (vložka).

(11) Kršitev določb 44.a člena ZZavar naj bi bila v tem, da je v prvem odstavku 53.a člena statuta tožeče stranke določeno, da "lahko V. oblikuje osebni račun, ki ima značaj računa člana družbe za vzajemno zavarovanje, tudi za V., kot za nečlana" (1.3. točka izreka Odredbe).

(12) Tožeča stranka je DVZ, pravna oseba, ki opravlja zavarovalne posle za svoje člane (prvi odstavek 36. člena ZZavar), s tem da lahko zavarovalne posle, razen sklepanja dalj časa trajajočih zavarovanj ali prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj, glede na določbo četrtega odstavka (v zvezi s prvim odstavkom) 8. člena statuta opravlja tudi za nečlane (drugi odstavek 36. člena ZZavar).

(13) Članstvo v DVZ je vezano na obstoj zavarovalne pogodbe z družbo (prvi odstavek 42. člena ZZavar), s tem da ostali zavarovalci, ki s tožečo stranko sklenejo pogodbo za druga zavarovanja (ne za dalj časa trajajoče zavarovanje ali prostovoljno zdravstveno zavarovanje) glede na določbo četrtega odstavka (v zvezi s prvim odstavkom) 13. člena statuta nimajo položaja članov (drugi odstavek 42. člena ZZavar).

(14) Ker je oblikovanje osebnega računa, na katerem so sredstva člana, vezano na članstvo v DVZ, ni videti zakonske podlage za oblikovanje osebnega računa tožeče stranke. Zato je drugačna statutarna določba v nasprotju z določbo 44.a člena (oziroma prvega odstavka 44. člena) ZZavar, ki se nanaša na sredstva na računih članov oziroma na osebni račun, ki se gleda na drugi odstavek 53.a člena statuta tožeče stranke odpre "na dan sklenitve zavarovalne pogodbe, ki je podlaga za članstvo v DVZ".

(15) Kršitev določb 44.a člena ZZavar naj bi bila v tem, da je v 53.a členu, 53.b členu, 60.a členu, prvem in drugem odstavku 60.b člena ter v drugem odstavku 62. člena statuta tožeče stranke določeno, da "je na osebnem računu člana V. zabeležen delež" in da "se stanje na osebnem računu člana V. spreminja s spremembo deleža" (1.2. točka izreka Odredbe).

(16) Statut v drugem odstavku 62. člena določa, da se najprej črpajo sredstva na osebnem računu DVZ, če se izguba pokriva iz varnostnih rezerv. Če ta sredstva ne zadoščajo, se izguba krije iz osebnih računov članov, in sicer najprej proporcionalno glede na delež obračunane premije v preteklem poslovnem letu. Če sredstva na posameznih osebnih računih članov ne zadoščajo za kritje izgube, krijejo preostanek izgube člani, ki še imajo sredstva na osebnih računih, in sicer proporcionalno glede na stanje sredstev na njihovih osebnih računih vse do končnega poplačila izgube. Statut tudi določa, da se kritje izgube izrazi v spremembi deležev na osebnih računih.

(17) Ker ni zakonske podlage za oblikovanje osebnega računa tožeče stranke,ni možno črpanja sredstev z osebnega računa DVZ zaradi kritja izgube iz poslovanja (iz varnostnih rezerv) niti posledično spreminjanje deležev na osebnih računov članov. Poleg tega pa tudi ni zakonske podlage za evidentiranje lastnega deleža DVZ, saj ZZavar DVZ ne omogoča pridobitve lastnega deleža.

(18) Kršitev določbe druge alineje drugega odstavka 44.a člena ZZavar naj bi bila v tem, da je v drugem odstavku 53. člena statuta tožeče stranke določeno, da "se delež na osebnem računu člana ob prenehanju članstva prenese na osebni račun V." (1.4. točka izreka Odredbe).

(19) Ker ni zakonske podlage za oblikovanje osebnega računa tožeče stranke niti za pridobitev lastnega deleža, ni podlage, da bi se ob prenehanju članstva sredstva z računa člana prenesla na osebni račun tožeče stranke (kot nečlanice) oziroma da bi se za sredstva člana, ki je izstopil, povečal (lastni) delež DVZ. Sicer pa se tudi dobiček razdeli le med člane, razen če statut ne določa, da se "razdeli tudi osebam, ki so med letom izstopile iz članstva" (drugi odstavek 49. člena ZZavar).

(20) Poleg tega pa se ob prenehanju članstva zaradi prenehanja DVZ, zaradi prostovoljne likvidacije, sredstva, vplačana za oblikovanje ustanovnega kapitala, vrnejo šele, ko so poplačane ostale obveznosti družbe oziroma zagotovljeno ustrezno zavarovanje za njihovo poplačilo (četrti odstavek 58. člena ZZavar); s tem da se premoženje, ki ostane po poplačilu obveznosti oziroma zagotovitvi zavarovanja za njihovo poplačilo, razdeli osebam, ki so bile člani DVZ v trenutku sprejema sklepa o prenehanju družbe (peti odstavek 58. člena ZZavar). Ob prenehanju članstva zaradi prenehanja DVZ, zaradi zaključenega stečajnega postopka, pa se preostanek stečajne mase (če je po poplačilu vseh upnikov ostalo nerazporejeno premoženje) razdeli med člane. Tudi v teh primerih se torej sredstva z računov članov ne razdelijo med nečlane, s tem da se že po naravi stvari ne morejo prenesti na družbo, ki je prenehala.

(21) Kršitev določb petega odstavka 58. člena ZZavar naj bi bila v tem, da je v drugem odstavku 60.b člena statuta tožeče stranke določeno, da "je merilo za delitev preostanka likvidacijske oziroma stečajne mase med člane višina deleža na osebnih računih članov, kar pa po določilu drugega odstavka 61.a člena statuta ni merilo za delitev dobička med člane" (1.5. točka izreka Odredbe).

(22) ZZavar v tretjem odstavku 43. člena določa, da se tudi "obveznosti DVZ v razmerju do članov lahko določijo ob enakih predpostavkah samo z uporabo enakih meril".ZZavar sicer izrecno ne določa, da mora biti merilo za delitev preostanka likvidacijske oziroma stečajne mase med člane enako merilu za delitev dobička med člane, vendar pa to izhaja iz petega odstavka 58. člena ZZavar, ki določa, da se v primeru prostovoljne likvidacije razdelitev premoženja "opravi po merilih, ki jih statut določa za razdelitev dobička članom". Ob upoštevanju načela enakosti meril namreč merilo, ki ga statut določa za delitev preostanka likvidacijske oziroma stečajne mase, ne more odstopati od merila, ki ga določa za delitev dobička.

(23) S tem je Vrhovno sodišče odgovorilo na trditve tožeče stranke odločilnega pomena. Zato je dodatna pravna argumentacija odveč, saj Vrhovno sodišče, ki presoja samo zakonitost, ne pa tudi morebitne (ne)primernosti odločitve, tudi ne more dodati javnopravno relevantnih utemeljitev k prepričljivosti izpodbijane odločitve (povzeto iz obrazložitve sodbe naslovnega sodišča, opr. št. G 15/2003 z dne 23. 11. 2004).

(24) Tako je Vrhovno sodišče v skladu s 1. in 2. točko prvega odstavka 61. člena ZUS in v zvezi z drugim odstavkom 281. člena ZZavar tožbi delno ugodilo ter odločbo in odredbo tožene stranke v delu, ki zadeva kršitev iz 1.1. točke izreka odredbe o odpravi kršitev, odpravilo (1. točka izreka).

(25) Pri vprašanju razlage spornih določb statuta tožeče stranke gre namreč za pravno vprašanje, za razlago določb 44.a člena, 47. člena in petega odstavka 58. člena ZZavar (1. točka prvega odstavka 61. člena ZUS). Delna odprava odločbe tožene stranke in ponovno odločanje o ugovoru proti odredbi o odpravi kršitve določb 44.a člena in 47. člena ZZavar pa bi glede na naravo zadeve in morebitno nespoštovanje roka iz tretjega odstavka 282. člena ZZavar lahko tožeči stranki prizadela težko popravljivo škodo (2. točka prvega odstavka 61. člena ZUS).

(26) V preostalem delu (to je v delu, ki zadeva kršitve iz 1.2. - 1.5. točke izreka odredbe o odpravi kršitev) pa je Vrhovno sodišče v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS in v zvezi z drugim odstavkom 281. člena ZZavar tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (2. točka izreka).

(27) Sicer pa je odredbo o odpravi ugotovljenih kršitev v tem delu mogoče izvršiti, saj je zahteva po ustreznih spremembah statuta tožeče stranke dovolj določna. Izrek odredbe namreč obsega določen opis kršitev (1. točka prvega odstavka 309. člena ZZavar) in način njihove odprave (3. točka prvega odstavka 309. člena ZZavar). Odredba pa je tudi obrazložena (drugi odstavek 309. člena ZZavar).

(28) Zato je Vrhovno sodišče tudi v tem delu (to je v delu, ki se nanaša na 2. točko izreka odredbe o odpravi kršitev) v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS in v zvezi z drugim odstavkom 281. člena ZZavar tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (2. točka izreka).

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba in sklep G 8/2006
• Sklep G 15/2007
• Sklep G 21/2002, enako tudi G 22/2002