Sodba III Ips 141/2005

Jedro

Ker poravnava terjatve z "verižnim pobotom" ni bila vnaprej dogovorjena z gradbeno pogodbo (iz katere je tožeča stranka dolgovala toženi stranki), predstavlja "verižni pobot" neobičajen način izpolnitve terjatve tožene stranke.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je imela do tožeče stranke terjatev v višini 5.692.316,47 SIT. Enak znesek je dolgovala tožeči stranki E. d.d., terjatev pa je imela tudi E. d.d. do tožene stranke. Tožeča stranka, tožena stranka in E. d.d. (ni stranka postopka) so sklenili t. i. verižni pobot (verižno kompenzacijo) za znesek 5.692.316,47 SIT. Listino so podpisali dne 24. 11. 2003. Poplačilo dolga tožeče stranke z verižnim pobotom predhodno ni bilo dogovorjeno s toženo stranko.

Terjatev do tožeče stranke je temeljila na sklenjeni gradbeni pogodbi, v okviru katere je tožena stranka opravila gradbena dela na objektu A. in T. Za opravljena dela je izdala situacije št. 06, št. 07 in št. 06/I. V situacijah se je sklicevala na tožničino naročilnico št. 306 z dne 28. 8. 2003. Vse situacije sta podpisali tožeča in tožena stranka.

Dne 9. 2. 2004 se je začel stečajni postopek nad tožečo stranko. Stečajna masa ne zadošča za polno poplačilo upnikov. Tožeča stranka je zato izpodbijala verižni pobot.

2. Okrožno sodišče je tožbenemu zahtevku ugodilo. Pritožbeno sodišče je potrdilo sodbo okrožnega sodišča. Z revizijo skuša tožena stranka predvsem doseči razveljavitev sodb višjega in okrožnega sodišča in vrnitev zadeve v novo sojenje.

3. Revizija ni utemeljena in se zavrne (378. člen ZPP).

4. Tožena stranka gradi revizijo na trditvi, da verižnega pobota v resnici ni bilo in da ni sklenila gradbene pogodbe s tožečo stranko, temveč z E. d.d., do katere naj bi v resnici imela terjatev. V podporo tem glavnim revizijskim razlogom tožena stranka ponavlja trditve, s katerimi že doslej ni imela uspeha: da je naročilnico tožeče stranke prvič prejela šele med pravdnim postopkom, da verižni pobot ni bil podpisan s strani tožeče stranke in da je prejela plačilo od E. d.d. S takšnimi navedbami skuša tožena stranka izpodbijati ugotovljeno dejansko stanje. To ni revizijski razlog (tretji odstavek 370. in 373. člen ZPP).

5. Neutemeljen je očitek višjemu sodišču, da ni odgovorilo na pritožbene navedbe tožene stranke. V svoji sodbi je višje sodišče določno pojasnilo, da je pogodba med tožečo in toženo stranko dokazana z naročilnico, začasnimi situacijami in verižnim pobotom. Izreklo se je tudi o trditvah tožene stranke, da je terjatev poravnal E. d.d. Predložena pogodba, sklenjena med toženo stranko in E. d.d. ter izpisek o opravljenem bančnem nakazilu, ki naj bi bilo opravljeno zaradi plačila po tej pogodbi, po njegovem mnenju ne izključujeta, da ne bi bila sklenjena tudi pogodba med tožečo in toženo stranko. S tem je višje sodišče kratko, vendar prepričljivo utemeljilo svoje pravno stališče. Svoji dolžnosti, da obrazloži odločilne pritožbene navedbe, je tako zadostilo (prvi odstavek 360. člena ZPP). Več mu ni treba storiti niti glede na sodno prakso ustavnega sodišča (glej npr. odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije z opr. št. Up-130/04, Up-373/97, Up 429/01, Up-199/02).

6. Vrhovno sodišče mora odločiti na temelju dejanskega stanja, kot sta ga ugotovili okrožno in višje sodišče. Ugotovljeno pa je bilo, da je bil verižni pobot podpisan. Glede na prvi odstavek 31. člena ZOR je bil torej sklenjen. Ker poravnava terjatve z verižnim pobotom ni bila vnaprej dogovorjena z gradbeno pogodbo, predstavlja neobičajen način izpolnitve terjatve tožene stranke. Tožena stranka pa ni uspela izpodbiti zakonske domneve, da je vedela ali bi morala vedeti za slabo ekonomsko-finančno stanje tožeče stranke.

Trditve tožene stranke, da za slabo ekonomsko-finančno stanje tožene stranke ni vedela, ker imata stranki tega postopka sedeža v različnih krajih, ker naj bi sklenila pogodbo le z E. d.d. in podobno, so bile postavljene prepozno, to je šele v revizijskem postopku.

Ker je tožena stranka prejela poplačilo svoje terjatve v celoti, drugi upniki pa ga ne bodo, so podane vse predpostavke za izpodbojnost verižnega pobota. Materialnega prava višje sodišče ni uporabilo zmotno. Tudi ta, po uradni dolžnosti opravljeni preizkus (371. člen ZPP) torej toženi stranki ne more pomagati do uspeha.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba III Ips 8/2006
• VSL sodba in sklep I Cpg 1191/99
• VSK sodba in sklep I Cp 188/2004