Sodba III Ips 103/2004

Jedro

Pri plačilu z asignacijo se poplačata dva dolga, saj dolžnik pooblasti svojega dolžnika (dolžnikovega dolžnika), da dolg namesto njemu izpolni upniku, medtem ko upnika pooblasti, da sprejme izpolnitev od njegovega (to je dolžnikovega) dolžnika. Asignacija (nakazilo) je namreč po svoji pravni naravi dvojna pooblastitev.

Sestavljata jo dva enostranska pravna posla. S prvim asignant pooblasti asignata, da opravi dajatev na račun asignanta; z drugim pa asignatarja, da sprejme izpolnitev od asignata.

Izrek

1. Revizija se zavrne. 2. Tožeča stranka sama krije stroške revizije.

Obrazložitev

(1) Okrožno sodišče v Kranju je z uvodoma navedeno sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke na plačilo 27,182.706,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18.3.2001 do plačila (1. točka izreka). Pri tem je tožeči stranki naložilo, da toženi stranki povrne 622.560,00 SIT pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18.4.2002 do plačila (2. točka izreka).

(2) Višje sodišče v Ljubljani (sodišče druge stopnje) pa je z uvodoma navedeno sodbo zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (prvi odstavek izreka). Posledično je sklenilo, da tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške (drugi odstavek izreka).

(3) Tožeča stranka je proti sodbi sodišča druge stopnje vložila revizijo zaradi nepravilne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev pravil postopka, pri čemer pa slednjih ni konkretizirala. Smiselno je predlagala spremembo sodb nižjih sodišč z ugoditvijo tožbenemu zahtevku v celoti. Pri tem je priglasila revizijske stroške s pripadajočimi zamudnimi obrestmi.

(4) Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

(5) Iz podatkov sodnega registra Okrožnega sodišča v Kranju (matična št..., vložna št...) izhaja zaznamba sklepa z dne 11.9.2003, opr. št. St 15/2003-39, ki je postal pravnomočen dne 23.9.2003 in s katerim se potrdi prisilna poravnava nad dolžnikom M. d.o.o. T. (sklep z dne 30.9.2003, opr. št. Srg 200301183). Vendar pa ta sklep glede na določbe Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) nima postopkovnih posledic v pravdi. Imel bi lahko le materialnopravne posledice (po 64. členu ZPPSL), če ne bi bil izdan po koncu glavne obravnave dne 18.4.2002, zaradi česar ni zajet v objektivne meje pravnomočnosti izpodbijane sodbe (primerjaj razloge sodbe naslovnega sodišča z dne 23.9.2004, opr. št. II Ips 49/2004).

Revizija ni utemeljena.

Bistveni elementi dejanskega stanja, ki sta ga ugotovili nižji sodišči in na katerega je revizijsko sodišče vezano:

(6) Tožeča stranka (asignatar) je na podlagi asignacije (priloga A9) od tožene stranke (asignata) vtoževala plačilo 27,182.706,00 SIT, sklicujoč se pri tem na asignatov sprejem nakazila. Pooblastitvena akta je kot asignant izdal C. - C. Ljubljana, ki niti v Sloveniji niti v Avstriji ni vpisan v sodnem registru. Materialnopravni razlogi nižjih sodišč:

(7) Po drugem odstavku 1022. člena (takrat veljavnega) Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) lahko asignat ugovarja tudi veljavnosti pooblastitvenega akta. Zato je lahko v obravnavanem sporu ugovarjal, da neobstoječi asignant (asignant, ki nima lastnosti pravne osebe) asignatu ni mogel dati veljavne pooblastitve, da njegovemu (to je asignantovemu) upniku - asignatarju nakaže vtoževani znesek.

Razlogi Vrhovnega sodišča o neutemeljenosti revizije:

(8) Pri plačilu z asignacijo se poplačata dva dolga, saj dolžnik pooblasti svojega dolžnika (dolžnikovega dolžnika), da dolg namesto njemu izpolni upniku, medtem ko upnika pooblasti, da sprejme izpolnitev od njegovega (to je dolžnikovega) dolžnika. Asignacija (nakazilo) je namreč po svoji pravni naravi dvojna pooblastitev. Sestavljata jo dva enostranska pravna posla. S prvim asignant pooblasti asignata, da opravi dajatev na račun asignanta; z drugim pa asignatarja, da sprejme izpolnitev od asignata (primerjaj razloge sodbe naslovnega sodišča z dne 18.3.1999, opr. št. III Ips 18/99).

(9) Iz besedila 'pogodbe o asignaciji' z dne 7.3.2001, št. 002/2001 (v nadaljevanju: 'pogodbe'), izhaja, da naj bi C. - C. Ljubljana pooblastil toženo stranko, da na njen račun izpolni 27,182.706,00 SIT. Iz vsebine pooblastitve toženi stranki tudi izhaja, da naj bi tožena stranka izpolnila tožeči stranki. Vendar pa v konkretnem primeru s podpisom 'pogodbe' ni nastala obveznost tožene stranke, da tožeči stranki plača 27,182.706,00 SIT, saj pravno nesposobni nakazovalec (C. - C. Ljubljana) ni mogel dati veljavne pooblastitve toženi stranki, da tožeči stranki nakaže vtoževani znesek. Zato niso bili izpolnjeni pogoji za nastanek nakazila (po 1020. členu ZOR), kot je to pravilno materialnopravno zaključilo že sodišče druge stopnje.

(10) C. - C. Ljubljana, ki v Sloveniji niti v Avstriji ni vpisan v sodnem registru, nima lastnosti pravne osebe. Zato 'pogodba', na katero se je sklicevala tožeča stranka, ni mogla nastati (biti sklenjena). Ker C. - C. Ljubljana ni mogel dati veljavne pooblastitve toženi stranki, tožena stranka tudi ni mogla veljavno sprejeti nakazila. Ker torej med tožečo stranko (prejemnico nakazila) in toženo stranko (nakazanko) ni nastalo dolžniško razmerje, v konkretnem primeru ni pravno pomembna siceršnja abstraktnost nakazila oziroma, pravilneje, abstraktnost akcepta (po prvem odstavku 1022. člena ZOR), niti možnost uveljavljanja ugovor s strani tožene stranke, nakazanke (po drugem odstavku 1022. člena ZOR).

(11) Tožeča stranka je uveljavljala tudi povrnitev škode (po tretjem odstavku 54. člena ZOR). Vendar pa gre pri (sicer pomanjkljivem) navajanju dejstev za morebitno odškodninsko odgovornost tožene stranke (v pritožbi) za nedovoljeno pritožbeno novoto (po prvem odstavku 337. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)), kar je pravilno ugotovilo že sodišče druge stopnje, medtem ko se dejstva, ki jih je navedla v pripravljalni vlogi z dne 18.4.2002 (ki jo je sodišču prve stopnje izročila na naroku za glavno obravnavo dne 18.4.2002), nanašajo na morebitno odškodninsko odgovornost P. K. in ne tožene stranke.

(12) S tem je Vrhovno sodišče odgovorilo na revizijske navedbe odločilnega pomena.

(13) Ker nista podana uveljavljana revizijska razloga niti razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče v skladu s 378. členom ZPP revizijo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo (1. točka izreka).

(14) Posledično (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP) je Vrhovno sodišče sklenilo, da tožeča stranka sama krije stroške revizije (2. točka izreka).

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 16/2008
• Sodba III Ips 115/2000
• Sodba III Ips 50/94