Sklep III Ips 136/2005

Jedro

Družba je tiha družba le, če imetnik podjetja (nosilec tihe družbe) tudi po sklenitvi družbene pogodbe še naprej nastopa kot imetnik podjetja. Odločilno za odločitev, ali je nastala tiha družba ali družba zasebnega prava je torej, ali je imetnik podjetja še naprej edini upravičen, da opravlja pravnoposlovna ravnanja v razmerju do tretjih. Če je, je nastala tiha družba. Imetnik podjetja (nosilec tihe družbe) je lahko fizična oseba, ki ima pravni položaj podjetnika (čl. 72 in nasl. ZGD).

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka, tožena stranka in še tretja oseba so 25.11.1996 sklenile "Pogodbo o lastniškem razmerju športnega podjetja" (v nadaljevanju: pogodba). Z njo so se dogovorile, kakšni so vložki in deleži pogodbenikov v družbi (5. člen pogodbe).

2. Tožena stranka je imela že pred sklenitvijo pogodbe položaj samostojnega podjetnika po odločbi Upravne enote Tolmin, Oddelka za gospodarstvo, št. ... z dne 13.4.1995. Ta položaj so stranke v pogodbi imenovale "obrt". Že pred sklenitvijo pogodbe je tudi opravljala pridobitno dejavnost. S podjetjem, ki ga pogodba omenja v različnih zvezah, je bilo mišljeno obstoječe premoženje, ki ga je imela tožena stranka kot samostojna podjetnica za opravljanje pridobitne dejavnosti. S pogodbo je bilo dogovorjeno, da bo podjetje predstavljala in zastopala tožena stranka (4. člen).

3. Tožeča stranka je 15.10.1998 podala izjavo o odpovedi pogodbe. V pravdi je uveljavljala dva glavna zahtevka: ugotovitvenega, da je pogodba odpovedana, in dajatvenega, na plačilo 1.753.651,70 SIT. To naj bi ustrezalo deležu na družbenem premoženju, ki naj bi ji pripadal po odpovedi.

4. Prvostopenjsko sodišče je ugotovitvenemu zahtevku ugodilo. Zahtevku na plačilo 1.753.651,70 SIT je ugodilo do višine 1.044.492,30 SIT in ga v presežku (v višini 709.159,40 SIT) zavrnilo.

5. Drugostopenjsko sodišč je razveljavilo prvostopenjsko sodbo o ugotovitvenem zahtevku in ta zahtevek tožeče stranke zavrnilo; potrdilo pa je prvostopenjsko sodbo, kolikor se je nanašala na dajatveni zahtevek. Zoper drugostopenjsko sodbo vlaga tožena stranka revizijo. Z njo skuša doseči popolno zavrnitev dajatvenega tožbenega zahtevka.

6. Revizija ni dovoljena.

7. Revident je sam navedel, da je vrednost spornega predmeta glede izpodbijanega dela pravnomočne sodbe 1.044.492,30 SIT. Mnenja je, da ne gre za gospodarski spor. Navedena vrednost spornega predmeta ustreza tistemu delu dajatvenega zahtevka, glede katerega je bila tožena stranka obsojena na plačilo. O dovoljenosti revizije se mora odločati po njej.

8. Spor med strankama se je vodil glede zahtevkov iz "Pogodbe o lastniškem razmerju športnega podjetja", ki je bila sklenjena dne 25.11.1996. Za odločitev o dovoljenosti revizije je odločilno vprašanje, ali je s pogodbo nastala družba, in če je, ali se uporabljajo določila ODZ o družbi zasebnega prava (paragraf 1175 in naslednji ODZ), ali ZGD o tihi družbi (159. člen in naslednji ZGD). Od tega je namreč odvisno, ali gre za gospodarski spor ali ne, in tudi dovoljenost revizije.

9. Določbe ZGD o tihi družbi so specialnejše in imajo, če družba ustreza predpostavkam iz 159. člena ZGD in naslednjih, v vsakem primeru prednost pred določbami paragraf 1175 in nasl. ODZ.

Tiha družba nastane s pogodbo, na temelju katere tihi družbenik vloži premoženjski vložek v podjetje koga drugega in pridobi pravico do udeležbe pri njegovem dobičku (prvi odstavek 159. člena ZGD). ZGD ne opredeljuje izrecno pojma podjetje, ki ga uporablja na več mestih. Na nekaterih mestih ga uporablja kot splošni pojem za katerokoli pravno obliko, ki jo ima opravljalec pridobitne dejavnosti (npr. 10. odstavek 410. člena ZGD). Večinoma uporablja ta pojem v povsem drugem pomenu. Prva norma po vrstnem redu členov, ki ga uporablja v tem drugem pomenu, je 24. člen ZGD. Navedeni člen določa, da je firmo dovoljeno prenesti le skupaj s podjetjem. Da je podjetnik nosilec podjetja, izhaja iz vrste določb ZGD. Podjetje samostojnega podjetnika se lahko proda, deduje ali vloži v družbo (drugi in tretji odstavek 73. člena ZGD, tretji odstavek 76. člena ZGD, deveti odstavek 410.člena ZGD). Končno sta nosilca podjetja tudi družba z neomejeno odgovornostjo in komanditna družba (prvi odstavek 117. člena in drugi odstavek 136. člena ZGD). Pojem podjetja se v vseh teh primerih očitno uporablja za označitev skupka premoženjskih sestavin, ki so namenjene opravljanju pridobitne dejavnosti, in določenih pravnih in dejanskih razmerij. Da je podjetnik nosilec podjetja v prej opredeljenem smislu, ne izhaja le iz prej navedenih zakonskih določb. Ker so za opravljanje pridobitne dejavnosti potrebne premoženjske sestavine, pravna in dejanska razmerja, mora vsak nosilec pridobitne dejavnosti hkrati biti nosilec podjetja. To velja tudi za podjetnika.

10. Tiha družba nastane le, če nosilec podjetja tudi po sklenitvi pogodbe še nastopa kot takšen, to je, kot nosilec podjetja, sicer družba ne bi bila tiha. To jasno izhaja iz prvega odstavka 162. člena ZGD; prim. tudi 164. člen ZGD. Odločilno je, ali je nosilec tihe družbe še naprej edini upravičen, da opravlja pravnoposlovna ravnanja v razmerju do tretjih. Ta predpostavka je bila s 4. členom Pogodbe izpolnjena, ker je ta pogodbeni člen smiselno določal da pravna ravnanja nasproti tretjim še naprej opravlja izključno tožena stranka. Poleg tega sta bila s 5. členom določena premoženjska vložka tožeče stranke in tretje osebe v podjetje tožene stranke. Iz opredelitve družbenega deleža ("lastniškega deleža"), kot ga imenuje pogodba, je tudi smiselno izhajala pravica do udeležbe na dobičku. Dne 25.11.1996 sklenjena pogodba je bila torej pogodba o ustanovitvi družbe. Zato se ne uporabljajo pravna pravila paragraf 1175 in naslednjih ODZ, temveč 159. člen in naslednji ZGD.

11. Spor med obema strankama je torej spor med družbenikoma, za katera je potrebno uporabiti pravo gospodarskih družb, kajti tiha družba je vrsta gospodarske družbe (prva alineja tretjega odstavka 1. člena ZGD). Glede na 1. točko prvega odstavka 482. člena ZPP je torej potrebno uporabiti pravila o postopku v gospodarskih sporih.

12. V gospodarskih sporih je revizija dovoljena le, če vrednost spornega predmeta glede izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 5.000.000,00 SIT (490. člen ZPP). Ker znaša vrednost izpodbijanega dela spornega predmeta v tem primeru le 1.044.492,30 SIT, revizija ni dovoljena in jo je sodišče zavrglo (prvi odstavek 374. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

24.09.2014

Podobni dokumenti:

• Sklep III Ips 13/2009
• Sklep III Ips 95/2009
• Sklep III Ips 106/2007