Sklep Cpg 1/2005

Jedro

Dejstvo, da je višja sodnica v tej zadevi že sodelovala pri odločanju na drugi stopnji, pri čemer je bila odločba razveljavljena in (njej) vrnjena v ponovno odločanje, ne more biti razlog za izločitev. Kot je poudaril že podpredsednik višjega sodišča, se namreč razveljavljena zadeva praviloma dodeli istemu sodniku poročevalcu. Ker v predmetni zadevi niso bili podani razlogi, da se zadeva dodeli drugemu sodniku poročevalcu (na primer daljša odsotnost sodnice; začasna ustavitev dodeljevanja zadev sodniku ali podobno), je opravljena dodelitev razveljavljene zadeve povsem pravilna in korektna. Prav tako ne more biti razlog za izločitev pravno stališče, ki ga je višja sodnica zavzela pri opravljanju sodniške funkcije v dosedanjem teku postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je v gospodarskem sporu, ki se pred Višjim sodiščem v Ljubljani (višjim sodiščem) vodi pod opr. št. I Cpg 904/2005, zahtevala izločitev višje sodnice (poročevalke) A. A. Podpredsednik višjega sodišča je zahtevo zavrnil, ker niso bile podane okoliščine, ki bi vzbujale dvom o njeni nepristranskosti. Proti temu sklepu je tožeča stranka vložila pritožbo.

2. Pritožba ni utemeljena.

3. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP; Uradni list Republike Slovenije, št. 26/99, št. 94/2002 in št. 2/2004, ter odločbe US RS, opr. št. U-I-255/99-28 z dne 5.6.2003, opr. št. U-I-144/03-9 z dne 23.6.2005 in opr. št. Up-258/03-14 z dne 22.9.2005) v 70. členu določa tim. izločitvene razloge - okoliščine, v katerih sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije. Izločitev sodnika lahko zahtevajo tudi stranke (prvi odstavek 72. člena ZPP). To morajo storiti takoj, ko izvedo, da je podan razlog za izločitev, najpozneje pa do konca obravnave pred pristojnim sodiščem; če ni bilo obravnave, pa do izdaje odločbe (drugi odstavek 72. člena ZPP). Navesti morajo okoliščine, na katere opirajo svojo zahtevo za izločitev (tretji odstavek 72. člena ZPP).

4. Predmet preizkusa so tako le razlogi, ki jih je stranka navedla v zahtevi (glej sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. Cp 14/2000 z dne 17.8.2000). To pomeni, da v pritožbi ni mogoče uveljavljati morebitnih nadaljnjih izločitvenih razlogov.

5. Tožeča stranka je svojo zahtevo za izločitev višje sodnice utemeljila z naslednjimi okoliščinami: da je višja sodnica kot poročevalka sodelovala pri izdaji treh odločb višjega sodišča v predmetni zadevi; da je že s prvo odločbo zavzela pravno stališče o sporni zadevi; da se je od začetka obravnavanja postavila na stran tožene stranke in da je ravnala kot zainteresirana stranka. Vendar pa je podpredsednik višjega sodišča ocenil, da opisane okoliščine ne vzbujajo upravičenega dvoma o njeni pristranskosti in strokovnosti. Pojasnil je, da tožeča stranka ni navedla dejstev, na podlagi katerih je zaključila, da naj bi bila višja sodnica naklonjena toženi stranki, niti dejstev in dokazov, ki naj bi jih višje sodišče ignoriralo.

6. Vrhovno sodišče se z navedenimi ugotovitvami in zaključki (podpredsednika višjega sodišča) strinja. Dejstvo, da je višja sodnica v tej zadevi že sodelovala pri odločanju na drugi stopnji, pri čemer je bila odločba razveljavljena in (njej) vrnjena v ponovno odločanje, ne more biti razlog za izločitev (glej sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. IX R 7/2004 z dne 17.2.2004, in sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. Cp 10/2002 z dne 19.12.2002). Kot je poudaril že podpredsednik višjega sodišča, se namreč razveljavljena zadeva praviloma dodeli istemu sodniku poročevalcu (drugi odstavek 163. člena Sodnega reda; Uradni list Republike Slovenije, št. 19/94 in št. 45/95). Ker v predmetni zadevi niso bili podani razlogi, da se zadeva dodeli drugemu sodniku poročevalcu (na primer daljša odsotnost sodnice; začasna ustavitev dodeljevanja zadev sodniku ali podobno), je opravljena dodelitev razveljavljene zadeve povsem pravilna in korektna. Prav tako ne more biti razlog za izločitev pravno stališče, ki ga je višja sodnica zavzela pri opravljanju sodniške funkcije v dosedanjem teku postopka (glej sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. IX R 7/2004 z dne 17.2.2004). Tožeča stranka tudi ni konkretno pojasnila, še manj pa izkazala, zakaj naj bi bila višja sodnica zainteresirana za izid spora oziroma v čem naj bi se kazala njena naklonjenost toženi stranki.

7. Zahteva za izločitev sodnice višjega sodišča tako tudi po oceni Vrhovnega sodišča ne vsebuje okoliščin, ki bi vzbujale dvom o nepristranskosti sodnice. Tožeča stranka namreč v svoji zahtevi ni navedla konkretnih okoliščin, ki bi jih bilo mogoče preizkusiti.

8. Tako je pritožbena trditev o zmotnem zaključku, "da tožeča stranka do sedaj ni navedla, katera dejstva in dokazi niso bili upoštevani oziroma ignorirani so bili izločitveni razlogi", nekorektna in neutemeljena, obširna navajanja o spregledanih, zamolčanih in "odpravljenih" dejstvih, okoliščinah in dokazih pa neupoštevna. Sicer pa se v pritožbi ni mogoče sklicevati na to, da so bili izločitveni razlogi v zadevi že večkrat navedeni. Tožeča stranka bi namreč morala okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev, navesti v sami zahtevi (tretji odstavek 72. člena ZPP) in ne šele v pritožbi zoper izpodbijani sklep.

9. Glede na zapisano je Vrhovno sodišče na podlagi 2. točke 365.

člena ZPP pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• sodba III U 63/2010
• VSRS Sklep Cp 22/2018
• Sklep Cp 1/2014