Sodba III Ips 125/2004

Jedro

Eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov je le navidezna, saj gre pri primarnem zahtevku in pri podrednem zahtevku dejansko za en sam tožbeni zahtevek. Eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov namreč domneva obstoj več zahtevkov, ki so sicer v medsebojni zvezi, vendar pa so različni, in to tako različni, da bi jih bilo mogoče uveljavljati v različnih pravdah. Praviloma pa je mogoče ugoditi le enemu izmed njih, ker se medsebojno izključujejo.

Rok za vložitev tožbe po tretjem odstavku 436. člena ZGD ni določen, saj gre za oblikovalno upravičenje družbenikov. Z oblikovalno sodbo se namreč spremeni dotedanje pravno stanje v družbi, torej položaj (izključenega) družbenika.

Izrek

(1) Revizija tožeče stranke, vložena po pooblaščencu, se zavrne.

(2) Revizija T. K. (tožeče stranke), vložena osebno, se zavrne.

(3) Tožeča stranka sama krije stroške revizije, vložene po pooblaščencu.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Kranju (sodišče prve stopnje) je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da se prva toženka izbriše iz sodnega registra gospodarskih družb kot družbenica druge toženke (I.I.1. točka izreka), da se tretji toženec izbriše iz sodnega registra gospodarskih družb kot direktor druge toženke (I.I.2. točka izreka) ter da se četrti toženec izključi iz družbeništva druge toženke in izbriše iz sodnega registra gospodarskih družb, z vsemi pravicami in dolžnostmi iz njegovega poslovnega deleža v drugi toženki (I.I.3. točka izreka). Istočasno je ugodilo nasprotnemu tožbenemu zahtevku prve toženke, da se tožeča stranka izključi iz druge toženke, s tem, da se izključitev vpiše v sodni register gospodarskih družb kot sprememba družbenika (I.II. točka izreka). Pri tem je tožeči stranki naložilo, da prvi toženki povrne 5.062,00 SIT pravdnih stroškov, drugi toženki 8.437,00 SIT pravdnih stroškov, tretjemu in četrtemu tožencu pa po 1.687,00 SIT pravdnih stroškov, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18.2.2002 do plačila (II.2. točka izreka).

Višje sodišče v Ljubljani (sodišče druge stopnje) je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in v navedenem delu potrdilo odločbo sodišča prve stopnje (prvi odstavek izreka). Posledično je sklenilo, da tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške (drugi odstavek izreka).

Tožeča stranka je proti sodbi sodišča druge stopnje vložila revizijo po pooblaščencu (tretji odstavek 86. člena in tretji odstavek 87. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)) ter osebno (prvi odstavek 86. člena v zvezi s prvim odstavkom 499. člena ZPP). Pooblaščenec tožeče stranke je kot revizijska razloga uveljavljal bistveno postopkovno kršitev in zmotno uporabo materialnega prava, medtem ko je tožeča stranka sama uveljavljala "nepravilnosti pri vodenju postopka". Pooblaščenec tožeče stranke je prvenstveno predlagal razveljavitev odločb nižjih sodišč z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, podredno pa njuno spremembo z ugoditvijo podrednemu tožbenemu zahtevku. Pri tem je priglasil revizijske stroške.

Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Odločitev nižjih sodišč o tožbenem zahtevku zoper prvo toženko in tretjega toženca:

(1) Tožeča stranka je (s primarnim tožbenim zahtevkom) zahtevala izbris prve toženke iz sodnega registra kot družbenice druge toženke in izbris tretjega toženca iz sodnega registra kot direktorja druge toženke. Vendar za zahtevek po tretjem odstavku 436. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) ni podlage v tožbenem trditvenem gradivu. Zato je sodišče prve stopnje zahtevek kot nesklepčen zavrnilo, sodišče druge stopnje pa je takšno odločitev potrdilo.

Odločitev nižjih sodišč o tožbenem zahtevku zoper četrtega toženca:

(2) Tožeča stranka ni dokazala, da bi četrti toženec ponaredil 18. člen družbene pogodbe z dne 31.5.1994, da bi pogodbo med S.K.B. banko in drugo toženko sklenil brez pooblastila, da bi sredstva, pridobljena po kreditni pogodbi, preusmeril na druge družbe in da bi prodal osebno vozilo, last druge toženke. Tožeča stranka pa tudi ni pojasnila, kako naj bi četrti toženec (odstopnik) sodeloval s prvo toženko (prevzemnico) pri pripravi, podpisu in implementaciji pogodbe o odstopu poslovnih deležev v drugi toženki. Zato je sodišče prve stopnje zahtevek kot neutemeljen zavrnilo, sodišče druge stopnje pa je takšno odločitev potrdilo.

Odločitev o nasprotnem tožbenem zahtevku:

(3) T. K., razrešena zastopnica druge toženke, je ravnala v nasprotju s sklepom skupščine z dne 25.7.1995, ki ji je nalagal pripravo pisnega poročila o poslovanju družbe v letu 1994. Sicer pa se je, kljub razrešitvi, predstavljala kot zakonita zastopnica druge toženke, nepooblaščeno uporabljala žig družbe in odnesla poslovno dokumentacijo, s tem pa preprečevala normalno poslovanje družbe; pri tem pa je naročnike kabelske televizije pozivala, naj ne podpišejo aneksa št. 1 o zvišanju mesečne naročnine. Navedena ravnanja T. K. so bila škodljiva za drugo toženko, posledično pa tudi za njene družbenike. Zato je sodišče prve stopnje ugodilo zahtevku na izključitev tožeče stranke kot družbenice druge toženke po tretjem odstavku 436. člena ZGD, sodišče druge stopnje pa je takšno odločitev potrdilo.

Revizija pooblaščenca tožeče stranke ni utemeljena.

(4) Pooblaščenec tožeče stranke je očital sodišču druge stopnje, ki je v izpodbijani sodbi (v prvem odstavku obrazložitve na njeni 4. strani) ugotovilo, da sodišče prve stopnje še ni odločilo o zahtevku po prvem odstavku 41. člena Zakona o sodnem registru (ZSReg), da "ni zavzelo nobenega stališča do ravnanja sodišča 1. stopnje, ki še vedno ni odločilo o podrednem zahtevku in morda tudi nikoli ne bo odločilo". Sodišče prve stopnje naj bi bilo namreč "dolžno, če primarni zahtevek ni utemeljen, odločiti o utemeljenosti podrednega tožbenega zahtevka".

(5) Tožeča stranka je s tem (po pooblaščencu) smiselno uveljavljala kršitev tretjega odstavka 182. člena ZPP. Vendar pa se ta (to je relativna bistvena) postopkovna kršitev nanaša na postopek pred sodiščem prve stopnje, s tem, da je tožeča stranka ni uveljavljala v pritožbi. Zato je ni bilo mogoče upoštevati kot morebitne bistvene kršitve v postopku pred sodiščem druge stopnje (2. točka prvega odstavka 370. člena ZPP).

(6) Sicer pa je eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov zoper prvo toženko in tretjega toženca, kakršno je uporabila tožeča stranka, le navidezna, saj gre pri primarnem zahtevku in pri podrednem zahtevku (temelječem na ničnosti vpisa), ki ga je postavila v pripravljalnem spisu z dne 6.1.1998 (redna št. 13, VIII.), dejansko za en sam tožbeni zahtevek, s poudarkom na tožbenem predlogu na izbris prve toženke iz sodnega registra kot družbenice druge toženke in na izbris tretjega toženca iz sodnega registra kot direktorja druge toženke.

(7) Tako gre v bistvu za en in ne za več zahtevkov, medtem ko eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov domneva obstoj več zahtevkov, ki so sicer v medsebojni zvezi, vendar pa so različni, in to tako različni, da bi jih bilo mogoče uveljavljati v različnih pravdah (glej razloge sodbe VS RS z dne 27.2.2003, opr. št. II Ips 248/2002). Praviloma pa je mogoče ugoditi le enemu izmed njih, ker se medsebojno izključujejo.

(8) Pooblaščenec tožeče stranke je istočasno očital sodiščema druge in prve stopnje, da o podrednem zahtevku zoper prvo toženko in tretjega toženca, temelječem na ničnosti vpisa v sodnem registru, "ni nobene odločitve, utemeljitve ali obrazložitve". S tem je smiselno uveljavljal absolutno bistveno postopkovno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 370. člena ZPP.

(9) Vendar pa zatrjevana postopkovna kršitev ni podana, saj je sodišče prve stopnje neutemeljenost podredno uveljavljane pravne podlage pravilno obrazložilo v tretjem odstavku na 9. strani svoje odločbe (tudi ZSReg namreč ne daje podlage za v tožbenem zahtevku zahtevani izbris družbenice in direktorja iz sodnega registra), medtem ko je sodišče druge stopnje s takšno obrazložitvijo implicitno soglašalo. Odgovor na ta revizijski očitek je namreč konkludentno razviden iz obrazložitve sodišča druge stopnje v prvem odstavku na 4. strani njegove sodbe ter iz celotnega konteksta obrazložitve (primerjaj razloge sklepa US z dne 24.6.2003, št. Up-429/01-5).

(10) Sicer pa pooblaščenec tožeče stranke niti ni izpodbijal dejanskih ugotovitev in pravnih zaključkov nižjih sodišč o zavrnjenem (primarnem) tožbenem zahtevku, medtem ko se je v zvezi z nasprotnim tožbenim zahtevkom, kateremu sta nižji sodišči ugodili, skliceval na razloge v tožbi, pripravljalnih vlogah in pritožbi. Vendar pa revizijsko sklicevanje na svoje doslej podane vsebinske navedbe in pripombe ni upoštevno (glej razloge sodbe VS RS z dne 20.12.2001, opr. št. III Ips 19/2001), saj mora vlagatelj revizije navesti konkretne razloge, ki jih želi v reviziji uveljavljati (glej razloge sodbe in sklepa VS RS z dne 8.12.1999, opr. št. III Ips 128/98).

(11) Poleg tega je tožeča stranka (po pooblaščencu) zatrjevala, da ji ni mogoče očitati škodljivega krivdnega ravnanja, medtem ko naj bi bilo treba (v zvezi z njeno izključitvijo iz družbe) oceniti tudi ravnanje prve toženke in direktorja druge toženke F. Č. Vendar pa gre pri teh revizijskih trditvah za nedovoljeno izpodbijanje dejstev (tretji odstavek 370. člena ZPP). Sklepanje o škodnem ravnanju izključene družbenice (tudi o obliki njene krivde) bi namreč pomenilo ugotavljanje dejanskega stanja.

(12) Revizijsko sodišče je v prejšnji točki obrazložitve uporabilo pogojno obliko, saj iz obrazložitve sodb nižjih sodišč sicer izhaja, da razlog za izključitev tožeče stranke iz druge toženke ni bilo njeno škodno ravnanje, pač pa njeno ravnanje v nasprotju s sklepom skupščine druge toženke. Te (dejanske) ugotovitve (sodišča prve stopnje) pa revidentka ni izpodbijala.

(13) Končno je tožeča stranka (po pooblaščencu) zatrjevala, da druga toženka zahtevka na izključitev nje kot družbenice ni podala ob nastanku škode (v letu 1995), temveč šele z nasprotno tožbo (dne 5.12.1997). Vendar pa rok za vložitev tožbe po tretjem odstavku 436. člena ZGD ni določen, saj gre za oblikovalno upravičenje družbenikov. Z oblikovalno sodbo se namreč spremeni dotedanje pravno stanje v družbi, torej položaj (izključenega) družbenika.

Tudi revizija T. K. (tožeče stranke) same ni utemeljena.

(14) Tožeča stranka je očitala sodišču prve stopnje, da ni v celoti obravnavalo dejanskega stanja v smeri njenega zahtevka glede ugotovitve nezakonitosti pogodbe o odstopu deležev z dne 30.12.1994, s tem, da ji ni omogočilo v celoti obrazložiti dogajanja v zvezi s sporno pogodbo. Vendar pa tožeča stranka revizije ne more vložiti zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP), medtem ko bi nezakonito postopanje, zaradi katerega naj ji ne bi bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem (8. točka drugega odstavka 339. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 370. člena ZPP) morala konkretizirati, da bi bilo lahko predmet revizijskega preizkusa.

(15) Iz vsebine vložene revizije izhaja nadaljnji očitek glede dejanskih ugotovitev, na podlagi katerih sta sodišči prve in druge stopnje zaključili, da niso podani razlogi za izbris prve toženke iz sodnega registra kot družbenice druge toženke, za izbris tretjega toženca iz sodnega registra kot direktorja druge toženke ter za izključitev četrtega toženca kot družbenika v drugi toženki, da pa so podani razlogi za izključitev tožeče stranke kot družbenice v drugi toženki. Vendar pa revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).

(16) Sicer pa iz vsebine vložene revizije tudi izhaja, da je tožeča stranka nasprotovala razlogovanju sodišč prve in druge stopnje. Vendar pa drugačna presoja izvedenih dokazov s strani revidentke ne predstavlja dovoljenega revizijskega razloga (tretji odstavek 370. člena ZPP).

(17) Poleg tega je tožeča stranka sodišču prve stopnje očitala protispisnost obrazložitve o verodostojnosti potrdila APP Maribor (iz katerega naj bi izhajalo, da so bile obveznosti iz akceptnih nalogov poravnane dne 5.9.1995). Vendar pa iz vsebine revizijskih navedb izhaja, da tožeča stranka ni uveljavljala absolutne bistvene postopkovne kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 370. člena ZPP, temveč, da je izpodbijala dokazno oceno sodišča prve stopnje (8. člen ZPP), kar pa pomeni nedovoljeno izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).

(18) Tožeča stranka je sodišču prve stopnje očitala tudi, da se ni opredelilo do vprašanja, "zakaj neki bi C. potrebovala sredstva za normalno poslovanje od družbe I. d.o.o.". Vendar pa se uveljavljana absolutna bistvena postopkovna kršitev (iz 14. točke drugega odstavka 339. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 370. člena ZPP) ne nanaša na odločilno dejstvo, da bi bila pravno upoštevna. Sicer pa je ugotavljanje prave pogodbene volje dejansko vprašanje, ki kot tako ne more biti predmet revizijskega preizkusa (tretji odstavek 370. člena ZPP).

(19) Preostale revizijske navedbe (o nepravilnostih pri vodenju postopka) bi bilo mogoče razumeti kvečjemu kot uveljavljanje morebitnih relativnih bistvenih kršitev v postopku pred sodiščem prve stopnje, ki pa niso dovoljen revizijski razlog. Ker revidentka ni navedla, da bi navedene nepravilnosti uveljavljala kot pritožbeni razlog, na katerega pritožbeno sodišče ni odgovorilo, jih tudi ni mogoče upoštevati kot morebitne bistvene kršitve v postopku pred sodiščem druge stopnje (2. točka prvega odstavka 370. člena ZPP).

(20) S tem je revizijsko sodišče odgovorilo na revizijske navedbe odločilnega pomena. Tako na primer ni odgovorilo na revizijski očitek v zvezi z I.III. točko izreka prvostopenjske odločbe, saj ta ni bila predmet pritožbe, posledično pa tudi ne predmet revizijskega preizkusa.

(21) Ker se razlogi, zaradi katerih sta bili vloženi, niso izkazali za utemeljene, je revizijsko sodišče tako revizijo tožeče stranke, vloženo po njenem pooblaščencu, kot tudi revizijo, vloženo osebno po tožeči stranki, zavrnilo (1. in 2. točka izreka) - 378. člen ZPP.

(22) Posledično je revizijsko sodišče sklenilo, da tožeča stranka sama krije stroške revizije, vložene po pooblaščencu (3. točka izreka) - prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba II Ips 714/2009
• Sodba II Ips 111/99
• Sodba II Ips 51/2000